Dobrodošli na naših spletnih straneh.
celje zgoraj6

Dominikanci 800let 01PETROVČE 2016
Dominikanski red, ki ga ustanovil sv. Dominik in ga je 1216 potrdil papež Honorij III., letos obhaja 800-letnico svoje ustanovitve.
V slovesno obhajanje te obletnice se vključuje tudi Cerkev v Sloveniji in še posebej celjska škofija, ki hvali Gospoda, da župnijo Petrovče in Žalec upravljajo očetje dominikanci in se tako nadaljuje dragoceno duhovno izročilo, ki je pri nas zaživelo kmalu po Dominikovi smrti, ko so dominikanci, duhovni sinovi sv. Dominika, prišli na ozemlje današnje Slovenije.
Dominikanci v Sloveniji cerkvenopravno spadajo pod hrvaško dominikansko provinco. V Sloveniji imajo Dominikanski vikariat, ki povezuje dominikance v Sloveniji in skrbi da se uresničuje karizma sv. Dominika v duhu dominikanskega vodila: laudare, benedicere, predicare.
Dominikanski vikariat, ki ga vodi p. Ivan Arzenšek OP, predstojnik samostana in župnik župnije Petrovče, ki je istočasno tudi Škofijsko romarsko Marijino svetišče, je za 800-letnico Dominikanskega reda pripravil več spominskih slovesnosti. Tako je bila v soboto, 19. novembra 2016, v Kulturnem domu v Žalcu predstavitev kratkega filma o Sv. Dominiku, na 1. adventno nedeljo, 27. decembra pa je bila ob 10. uri v petrovški baziliki slovesna zahvalna sv. maša, ki jo je daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Popoldne istega dne ob 15. uri je bila v petrovški baziliki slavnostna akademija med katero so združeni pevski zbori žalske dekanije izvajali kantato v čast Materi Božji, ki jo je na besedilo Zdenke Serajnik uglasbil prof. Jože Trošt.

Dominikanci 800let 04Na akademiji je celjski škof dr. Stanislav Lipovšek v zahvalnem nagovoru izpostavil nekaj zgodovinskih dogodkov iz življenja dominikanskega reda v Sloveniji in med drugim dejal: »Tam na začetku 13. stoletja je v Cerkvi vladal znameniti papež Inocenc III.(1198-1216), ki ga je nasladil papež Honorij III. (1216-1227), ki je leta 1216 potrdil redovna pravila novonastalemu redu pridigarjev, ki ga je ustanovil sv. Dominik, eden največjih redovnih ustanoviteljev z željo, da bi ljudem pomagal na poti k Bogu in jih z dobrim oznanjevanjem evangelija varoval pred verskimi zmotami. To je bil čas 4. Lateranskega koncila (1215), čas križarskih vojn, čas ustanovitve Latinskega cesarstva v Carigradu, in posebej za nas, čas priprave na ustanovitev lavantinske škofije leta 1228, v Št. Andražu v Labotski dolini na Koroškem. V to temačno obdobje cerkvene zgodovine posijejo 3 luči, trije redovni ustanovitelji beraških redov: sv. Dominik, ki v južni Franciji in Španiji ustanovi red dominikancev, sv. Frančišek, ki v Assisiju ustanovi red frančiškanov in karmeličani, ki v Palestini na gori Karmel ustanovijo redovno družino karmeličanov. Vsi ti naj bi Cerkvi pomagali na novo odkrivati evangeljsko uboštvo in lepoto pristnega krščanskega življenja v luči evangelija. Kakor je Jezus hodil iz kraja v kraj in učil, skrbel za uboge in pomoči potrebne, tako je tudi sv. Dominik navajal svoje duhovne sinove, da se dobro pripravljajo na svojo službo v smislu vodila dominikanskega reda: laudare, benedicere, predicare... Boga slaviti, blagoslavljati, pridigati.

Dominikanci 800let 02Kot rečeno, so dominikanci kmalu po Dominikovi smrti (6. 8. 1221) prišli na ozemlje današnje Slovenije, še prej leta 1217 ustanovijo samostan v Brežah (Friesach) na Koroškem, leta 1225 in dalje ustanovijo samostane v Dubrovniku, v Ninu, v Splitu in v Zadru, leta 1228 v Zagrebu in malo pozneje v Čazmi. Leta 1230 so že prišli na Ptuj, malo pozneje leta 1250 samostan v Celju, (sedanja Marijina cerkev), nato ustanovijo še samostan v Kopru in leta 1451 Novi Klošter pri Polzeli (sedaj Opus Dei).
Tako je na hrvaškem in slovenskem jezikovnem področju v zgodovini zraslo 81 samostanov, od katerih jih je bilo veliko ukinjenih v teku zgodovine, zlasti po reformah Jožefa II.
Dominikanski red je dal Cerkvi 4 papeže, čez sto škofov, osemdeset kardinalov in okrog 250 svetnikov in blaženih. Med najvidnejšimi člani reda so poleg ustanovitelja sv. Dominika in njegovega neposrednega naslednika sv. Jordana Saškega, še drugi imenitni svetniki in učitelji, kot je sv. Albert Veliki, sv. Tomaž Akvinski, sv. Katarina Sienska, sv. Pij V. in mnogi drugi... znan je misijonar Bartolomej de Las Casas, zaščitnik ameriških domorodcev, znameniti slikar fra Angelico, koncilska teologa Ives Congar in Edvard Schillebeecks, nekdanji predstojnik reda Timothy Radcliffe in sedanji učitelj reda - vrhovni redovni predstojnik br. Bruno Cador'e. Dominikanski red ima danes okrog 7000 bratov, od tega okrog 1100 bratov v formaciji.
Dominik je ustanovil tudi žensko vejo dominikanskega reda, ki šteje danes okrog 35.000 redovnic. Že v 13. stoletju so se dominikanke naselile tudi pri nas: leta 1237 v Studenicah pri Poljčanah, 1228 v Velesovem, 1251 v Marenbergu, dasnašnje Radlje ob Dravi, in leta 1260 še v Kopru. Večina teh samostanov je bila ukinjena pod Jožefom II.
Dominikanci 800let 05Na kratko smo pregledali bogato zgodovino dominikanskega reda na hrvaškem in slovenskem jezikovnem področju. Zares smo veseli in Bogu hvaležni, da se je duh in karizma sv. Dominika ohranila pri nas do današnjih dni in to po zaslugi pok. p. Ludvika Debenjaka OP iz Dramelj, ki je s pok. p. Manesom in p. Viktorjem , p. Jožetom in p. Ivanom poskrbel, da so dominikanci leta 1965 prišli v župnijo Žalec, nato še v Petrovče in so v teh župnijah obnovili dominikanski samostan in dominikansko redovno družino. Žal sta p. Manes Zdolšek OP in p. Miran Cocej OP mnogo prezgodaj odšla v večnost, se pa zato v novejšem času veselimo nekaterih znamenj, da se bo redovna družina le okrepila z novimi poklici. Posebej smo veseli, da so se v Petrovče vrnile sestre dominikanke, ki imenitno zastopajo vesoljno Cerkev, saj 2 prihajata iz Nigerije ena pa iz Pakistana. Naši dominikanci so zanimivi še po tem, da po zgodovinskem razvoju pripadajo Hrvaški dominikanski provinci, zato so močno povezani z dominikanskimi ustanovami v sosednji Hrvaški, kar rojeva bogate duhovne sadove za življenje Cerkve v Sloveniji in na Hrvaškem.
Ko se veselimo 800-letnice dominikanskega reda se v imenu Celjske škofije posebej zahvaljujem vodstvu Hrvaške dominikanske province in našim slovenskim dominikancem, p. Viktorju, p. Jožetu in še posebej p. Ivanu Arzenšku OP, provincialnemu vikarju, predstojniku dominikanskega samostana in župniku župnije Petrovče za mnogovrstno pastoralno dejavnost tako na ravni župnije in še posebej na ravni Škofijskega Marijanskega romarskega svetišča, ki ima še posebne naloge in obveznosti, ko je treba poskrbeti za ustrezen sprejem in duhovno oskrbo romarjev in obiskovalcev bazilike Petrovške Matere Božje. Veseli smo bogate založniške in prevajalske dejavnosti, ki jo uresničuje založba Znamenje. HDominikanci 800let 03valežni smo za prevode imenitnih avtorjev dominikanske reda, še posebej za zadnji dve knjigi o sv. Dominiku ter o krstu in birmi. Zahvalo izrekamo tudi vsem duhovnikom, ki pomagajo v Škofijskem romarskem svetišču, pa tudi sestram dominikankam in župnijskim sodelavkam in sodelavcem, ministrantom, cerkvenim pevcem, ansamblu Dominique, zakristanom, molivkam in molivcem, ko je treba poleg župnijskih dejavnosti poskrbeti tudi za vsa potrebna opravila ob dogodkih in slovesnostih na škofijski in medškofijski ravni. Tu je tudi zelo potrebno dobro sodelovanje na ravni občine in krajevne skupnosti, kakor tudi sodelovanje z drugimi ustanovami, kot so gasilci in vsi, ki skrbijo za promocijo kraja in romarskega središča.
Zahvala in priznanje vsem, ki ste pripravili slavje ob 800-letnici dominikanskega reda. Skladatelju prof. Jožetu Troštu za kantato »Blagoslovljena med ženami«, dirigentu, pevkam in pevcem, režiserju in igralcem filma o sv. Dominiku in ustvarjalcem slavnostne akademije.
Naj bogata 800-letna zgodovina dominikanskega reda bogati našo
sedanjost in odpira svetel pogled v našo prihodnost, ki bo toliko svetlejša, kolikor bolj bomo zvesti karizmi in vodilu dominikanskega reda :laudare, benedicere , predicare ... Boga slaviti, blagoslavljati, oznanjati... Tako bodi.

+ Stanislav Lipovšek, celjski škof

Naslov:
Prešernova ulica 23
3000 CELJE

Uradne ure:
ob delovnih dneh -
od ponedeljka do petka
od 9. do 12. ure

 

 

ŠKOFIJA CELJE

Telefon:
059 080 600

Faks:
059 080 609

E-naslov:
ordinariat@skofija-celje.si