Dobrodošli na naših spletnih straneh.
celje zgoraj6

jaslice DanijelUvod v bogoslužje:
Dragi svetonočni kristjani, sestre in bratje v Kristusu!
   S pesmijo »Sveta noč, blažena noč« smo začeli to svetonočno bogoslužje božičnega praznika. Dogaja se nekaj podobnega, kakor takrat v prvi božični noči na betlehemskih poljanah, ko je, kot beremo v božičnem evangeliju, pastirje sredi noči obsijala božja svetloba in so zaslišali angelsko sporočilo: »Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus Gospod... in pastirji so pohiteli tja in našli Marijo, Jožefa in Dete, v jasli položeno« (Lk 2, 11.16).
   Tudi vi, dragi v Gospodu, ste sredi noči prihiteli v našo stolnico, da bi videli, da bi se srečali, da bi na novo globoko doživeli radostno sporočilo božične noči, da nismo sami, da je Gospod z nami, da je on Luč, ki prišla na svet, da razsvetljuje vsakega človeka (prim. Jn 1,9), da se z njegovim rojstvom začenja novo obdobje človeške zgodovine, ki svet in človeštvo nezadržno vodi ne v temo in negotovost, ampak v svetlo prihodnost novega neba in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost (prim. 2 Pt 3,13).
   Veliko tega smo doživeli na duhovni poti adventnega časa, ki smo jo prehodili. Gotovo ste veliko lepega doživeli, ko ste nocoj doma, v krogu vaših družin, obhajali sveti večer, pri jaslicah, pri božičnem drevesu, v skupni molitvi, pri praznični mizi... kako bogat je ta sveti večer, ki dosega svoj vrhunec v božičnem polnočnem bogoslužju, pri katerem smo zbrani.
   Z nami je Stolno-opatijski cerkveni pevski zbor z instrumentalisti,ki nam bodo s pesmijo in glasbo pomagal doživljati božjo bližino, božično veselje in božično sporočilo. Zato na široko odprimo vrata svojega srca luči, ki prihaja, Jezusu Kristusu, novorojenemu Odrešeniku... In če je v nas kaj tega, kar ovira Božje delovanje v nas, to iskreno obžalujmo, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti in bomo v polnosti deležni božičnega miru in veselja...

HOMILIJA
Drage sestre, dragi bratje Kristusu!
   Poslušali smo božični evangelij, ki ga evangelist Luka začenja z natančnostjo zgodovinarja, ko pravi: »Tiste dni je izšlo povelje cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet... In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rojstni kraj. Šla sta tudi Jožef in Marija v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem in tam se je dopolnil čas poroda« (prim. Lk 2, 1-7). Evangelist Luka Jezusovo rojstvo postavi v določen prostor in čas. Za zgodovinarja dovolj. Kdaj je živel rimski cesar Avgust, vemo. Kdaj so v Palestini izvajali odlok o ljudskem štetju, vemo. Ta zgodovinski vidik je pomemben tudi pozneje, ko je Jezus začel izvrševati svoje odrešenjsko poslanstvo, ko je okrog sebe zbiral učence, med njimi izbral dvanajst apostolov in jih po Veliki noči in po prihodu Sv. Duha na Binkošti razposlal po svetu z naročilom, da oznanjajo evangelij vsem narodom. Naj se ničesar ne bojijo, saj bo vedno z njimi in bo dajal moč in rast njihovemu poslanstvu (prim. Mt 28, 19-20). Tako se je krščanstvo hitro razneslo po svetu, tudi v naše kraje, ko imamo že v 4. stoletju v našem mestu, v takratni rimski Celei, cvetoče krščansko občestvo, z imenitnim pričevalcem, škofom in mučencem, sv. Maksimilijanom Celjskim, ki je sozavetnik naše škofije. V našem času, pred 10 leti je na tem mogočnem deblu Kristusove Cerkve vzbrstela nova mladika, ko je bila ustanovljena naša škofija, katere 10. obletnico smo v letu, ki se izteka, hvaležno obhajali.
   1. Zgodovinski vidik božičnega praznovanja je pomemben, še važnejše pa je angelsko sporočili pastirjem, da novorojeno Dete ni navaden človeški otrok, ampak Božji Sin in naš Odrešenik (prim. Lk 2,12); on, ki so ga napovedovali očaki in preroki stare zaveze, še posebej prerok Danijel in prerok Izaija, on, o katerem je sam božji angel napovedal Jožefu in Mariji, da bo Sin Najvišjega in njegovemu kraljestvu ne bo konca (prim. Lk 1,32-33). In v to Jezusovo, v to božje kraljestvo smo po božji dobroti in po zaslugi naših vernih staršev, starih staršev in vernega občestva vstopili tudi mi, ko smo pri krstu postali učenci Jezusa Kristusa in po njem ljubljeni otroci nebeškega Očeta. To je skupaj z življenjem največji dar, ki so nam ga posredovali naši verni starši in smo jim za to vedno hvaležni. Zdaj pa je naša naloga, da ta dar božjega življenja, ki je v nas, ne samo ohranjamo, utrjujemo in bogatimo, ampak ga tudi posredujemo rodu, ki prihaja za nami. To je pa v vseh časih in tudi v našem času velika naloga staršev, očetov in mater, dedkov in babic, pa tudi župnije, ki naj bo velika opora in pomoč vsaki družini pri tej pomembni nalogi. Prav zato je papež Frančišek v Rimu sklical kar dva posveta, dve sinodi škofov in drugih strokovnjakov za družinska in zakonska vprašanja, da so se posvetovali, kako bi sodobni družini pomagali, da bo tudi danes in jutri uresničevala svoje imenitno poslanstvo, ki bo zakoncem, očetom in materam, možem in ženam omogočila, da bodo v zakonu in družini dosegali polnost, smisel in življenjsko srečo in bodo ustvarjali ugodne pogoje za rast in vzgojo otrok in mladih na poti življenja.
   Zelo smo hvaležni papežu Frančišku, da nam je podaril novo apostolsko spodbudo »Radost ljubezni«, v kateri povzema vsa sinodalna spoznanja in navodila za blagor družine, ki je, po božjem načrtu, temeljna ustanova družbe in Cerkve; a je, kot vsi dobro vemo, danes izpostavljena mnogim pritiskom in nevarnostim, ki ogrožajo njeno naravno poslanstvo.

   2. V letošnjem obhajanju božičnega praznika na svoj način odmeva tudi Izredno sveto leto Božjega usmiljenja, ki smo ga obhajali preteklo leto, ko smo bili po želji papeža Frančiška na mnogotere načine povabljeni, da bi bili usmiljeni, kakor je usmiljen naš nebeški Oče, ki daje sonce dobrim in hudobnim in pošilja dež pravičnim in krivičnim (prim. Mt 5,45). In prav ta božja dobrotljivost in ljudomilost je osrednje sporočilo božičnega praznika...
   Če kdaj, smo prav danes potrebni te Božje dobrote in ljubezni, ko vidimo kaj se dogaja v današnjem svetu, kjer je toliko zla, nasprotovanja, hudobije, krivic in nasilja, vojnih spopadov in terorizma, da nekateri govorijo že o neke vrste tretji svetovni vojni. Tisoči in sto tisoči ubogih ljudi, ki bežijo pred grozotami vojnih spopadov, tisoči brezpravnih beguncev, otrok, mladih, starejših tava po svetu, da bi si rešili golo življenje in našli pogoje za človeka vredno življenje. Mi pa postavljamo ograje in bodečo žico... To so res žalostne in zaskrbljujoče razmere.
   In v ta zmedeni, z grozečimi in temnimi silami preplavljeni svet nocoj, danes, na božični praznik posije nova luč, novo upanje, resnična pomoč, tolažba in rešitev. To je Jezus Kristus, novorojeni Odrešenik, to je njegovo sporočilo, njegov evangelij, njegova nova zapoved, njegovo vabilo: »Pridite k meni, vi, ki ste utrujeni in obteženi in jaz vas bom poživil... učite se od mene... ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil... lačen sem bil in ste mi dali jesti, popotnik, begunec sem bil in ste me sprejeli, bolan sem bil in ste me obiskali, žalosten sem bil in ste me potolažili...« (prim. Mt 25,34-46; Jn 13,34). Ne, to niso prazne besede, to je vsebina naše vere, ki je in mora biti obogatena z deli, drugače je mrtva... to so telesna in duhovna dela usmiljenja, ki smo jih na novo odkrivali na duhovni poti svetega leta.
   Zato se nocoj, ko pri jaslicah na novo doživljamo milino, dobrotljivost in ljudomilost Boga, našega Odrešenika, zahvalimo vsem dobrim ljudem, ki ste s svojimi dobrimi deli nosilci luči iz Betlehema. Posebej se zahvalimo sodelavkam in sodelavcem župnijskih in Škofijske Karitas in vsem dobrodelnim ustanovam, ki imate čuteče srce in odprte roke in znate biti blizu vsem pomoči potrebnim in preizkušanim bratom in sestram.
   Vsi vstopimo v božično skrivnost, in odprimo naša srca Jezusu Kristusu, novorojenemu Odrešeniku, ki nas vabi k spreobrnjenju in k novemu začetku.
   Naj Jezusovo rojstvo prenavlja in bogati naše življenje, da bomo zvesteje stopili na pota miru, dobrote, odpuščanja in medsebojnega razumevanja, da bomo vstopili v mir in radost božične noči...
   Želimo, naj mir in radost božične noči bogati in osrečuje vse sobrate duhovnike, redovnike, redovnice, diakone, bogoslovce, člane ŽPS, in vse druge sodelavke in sodelavce za božje kraljestvo v naši škofiji, še posebej bolne, ostarele in osamljene. Božični mir in veselje nas povezuje tudi z brati in sestrami Evangeličanske Cerkve v Sloveniji in z brati in sestrami Srbske pravoslavne Cerkve, ki božično skrivnost obhajajo po julijanskem koledarju. Naj božični mir in odrešujoče sporočilo svetega leta bogati in navdihuje vse verske, kulturne, znanstvene, šolske, zdravstvene, upravne, družbene in gospodarske ustanove naše mesta in naše škofije za varno in urejeno sedanjost in svetlo prihodnost.
   Vsi na široko odprimo vrata našega srca Jezusu Kristusu novorojenemu Odrešeniku, da nam bo v vsej polnosti veljal svetonočni pozdrav: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji« (Lk 2,14). Amen.

 

+ dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof

Naslov:
Prešernova ulica 23
3000 CELJE

Uradne ure:
ob delovnih dneh -
od ponedeljka do petka
od 9. do 12. ure

 

 

ŠKOFIJA CELJE

Telefon:
059 080 600

Faks:
059 080 609

E-naslov:
ordinariat@skofija-celje.si