V letošnjem Tednu za življenje želimo spomniti in poudariti, da je življenje dar katerega vrednost je tako velika, da je ni mogoče natančno opisati z besedami ali ovrednotiti s številkami. Ni ga mogoče kupiti ali odkupiti. Ničesar nismo storili, da bi si ga zaslužili, in ni nobenega načrta odplačevanja. Mi smo prejemniki in še vedno zahtevamo, kot da smo upravičeni. Kljub vsemu pa je vsakemu od nas dan brezplačno in milostno.

Žal pa se je naš svet znašel na spolzkem terenu, ki upravičuje pomoč pri samomor iz kakršnegakoli razloga. Kaj se je zgodilo, da si ne pomagamo živeti, temveč nam predlagajo, da bi si pomagali umreti?

Kaj se je zgodilo z upanjem?

Naš odgovor je lahko tudi sledeč. Upanja ni nič manj in nič se ni zgodilo z njim, ker On, ki je vse ustvaril, nas je ustvaril za večnost. Na večnost pa zremo z upanjem. Torej upanje nosimo v sebi.

Teden za življenje nas želi spodbuditi, da to upanje tudi pokažemo. Da vsem tistim, ki nas nagovarjajo, naj si pomagamo umreti, rečemo – ne umreti, ampak POMAGAJMO SI ŽIVETI in s tem POVZDIGNIMO DAR ŽIVLJENJA, ki smo ga nekoč prejeli kot zastonjski in milostni dar.

(s spletne strani Gibanja za življenje)