Natisni

maksimiljan matjazPapež Frančišek je 5. marca 2021 za novega celjskega škofa imenoval dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika Nadškofije Maribor in profesorja Svetega pisma na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Rodil se je 23. 8. 1963 v Črni na Koroškem. Osnovno šolo je obiskoval v Mežici, v Slovenj Gradcu pa srednjo ekonomsko šolo, kjer je leta 1982 maturiral. Po opravljenem služenju vojaškega roka je bil leta 1983 sprejet v Bogoslovno semenišče v Ljubljani ter začel študij na Teološki fakulteti, kjer je leta 1988 diplomiral. 29. 6. 1989 je prejel mašniško posvečenje v mariborski stolnici. 2. 7. 1989 je obhajal novo mašo v Župniji Prevalje, 23. 7. 1989 pa ponovitev nove maše v Župniji Mežica. Maksimilijan Matjaz novomasnaDruzina2

Od 1989 do 1991 je bil kaplan v Župniji Zreče. Leta 1991 je bil poslan na študij Svetega pisma na Papeški biblični inštitut v Rim, kjer je leta 1995 dosegel licenciat bibličnih ved ter nadaljeval z doktorskim študijem na Papeški univerzi Gregoriana. Junija 1998 je zagovarjal doktorsko tezo z naslovom Pomen motiva strahu v kristologiji Markovega evangelija (Furcht und Gotteserfahrung: die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Marcus. Forschung zur Bibel, 91. Würzburg: Echter Verlag, 1999). Leta 1998 je nastopil službo asistenta na Teološki fakulteti v Ljubljani, leta 2000 se je izpopolnjeval v biblični arheologiji na Frančiškanski biblični šoli v Jeruzalemu, leta 2001 je bil izvoljen v docenta, leta 2011 pa v izrednega profesorja za biblični študij in judovstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Med leti 2012 – 2014 je opravljal službo prodekana Teološke fakultete za znanstveno-raziskovalno dejavnost in bil predstojnik Enote v Mariboru. Od leta 2013 je predstojnik Katedre za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Od leta 2006 je član Duhovniškega sveta, od leta 2011 pa član Zbora svetovalcev Nadškofije Maribor. Bil je duhovni pomočnik v Župniji Dravograd (1998-2010), v Župniji Zreče (2010-2012) in v Pastoralni zvezi župnij Slovenj Gradec (2012-2013), od leta 2013 pa je duhovni pomočnik v Župniji Št. Ilj v Slovenskih goricah.

Škofovsko posvečenje je prejel 30. 5. 2021 v Gornjem Gradu. Naslednji dan, 31. 5. 2021, je med sveto mašo v celjski stolnici sv. Danijela prevzel Škofijo Celje v kanonično posest.

 

ŠKOFOV GRB IN RAZLAGA

Grb Maksimilijan Matjaz M

Osmerokraka zvezda odpre osmi dan – življenje, ki ga prejmemo pri krstu. To je božje življenje, ki ga grob ne uniči. To življenje je neuničljivo, ker je ljubezen treh svetih Oseb in je tako absolutna, celostna, da je nič ne more uničiti. Zato so tri zvezde simbol treh Božjih oseb, ki v svoji edinosti razodevajo enega samega Boga.

Rdeča barva je barva Boga. Spominja na kri, v krvi pa – po Tretji Mojzesovi knjigi – prebiva življenje vsakega živega bitja. To življenje je dar Boga Očeta.

Rana razodeva način bivanja Boga, ki je tako ljubil svet, da je dal svojega Sina v roke ljudem, ko smo bili še njegovi sovražniki. V to rano je položeno pšenično zrno, ki vzklije. Poganjek je občestvo oseb po podobi svetih treh Oseb. To je Cerkev.
Oče poveličuje svoje ime v Sinu, ko se daruje in z darom ljubezni razodene smisel smrti.

(Maksimilijan Matjaž, Iz Besede: biblični slovarček, Družina, Ljubljana 2021.)