Natisni

   Ikona bozic 2014Sobratje duhovniki in redovniki, diakoni in bogoslovci, sestre in bratje v Kristusu!
   Kristjani, učenci Jezusa Kristusa in z nami vsi ljudje, ki v srcu dobro mislijo, v teh dneh obhajamo božične praznike in se spominjamo rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je v prvi božični noči prišel na ta svet, da bi uresničil Božji načrt odrešenja. On je luč, ki prihaja, da razsvetljuje vsakega človeka ter svet in človeštvo nezadržno vodi v smeri novega neba in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost (prim. 2 Pt 3,13).
   Obhajati Božič zato pomeni vstopiti v to luč in dovoliti, da nas nagovarja, prežarja, bogati in navdihuje. Ta luč je Jezusov evangelij, njegovo veselo oznanilo, ki objema vse naše življenje. Ta luč je njegovo vabilo: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jas vas bom poživil. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen in našli boste mir svojim dušam.« (Mt 11,28-30). In kdo od nas more reči, da ne potrebuje tega miru, te duhovne moči in tolažbe, pa tudi pripravljenosti soočiti se in sprejeti radosti in bremena vsakdanjega življenja.
   Jezus nas nagovarja kot nebogljen otrok v jaslicah, ki je potreben človeške bližine in pomoči. To je vabilo in izziv za vse čase, tudi za nas, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bodo otroci zaželjeni in bodo mladi imeli varno in srečno mladost, da bodo v miru odraščali in se pripravljali na življenje.
   Jezus prihaja na svet v zavetju nazareške družine, te temeljne, po naravnem in božjem pravu urejene, skupnosti, ki naj zakoncem in staršem, otrokom in mladim, dedkom, babicam in drugim družinskim članom, še posebej bolnim, ostarelim in pomoči potrebnim, omogoči zdrav in normalen razvoj, vsestransko pomoč in bližino ter človeka vredno življenje. Ko se vedno znova soočamo z mnogimi negativnimi vplivi in pojavi, ki ogrožajo sodobno družino in njeno vlogo in poslanstvo, smo tem bolj veseli spodbud in pomoči, ki jo družini prinaša škofovska sinoda o družini, ki je bila letos oktobra in bo še drugo leto oktobra v Rimu. Sinodalni očetje, zakonci in različni izvedenci, ki sodelujejo na tej sinodi, menijo, da so krizni pojavi, ki vznemirjajo naše družine, prehodnega značaja in jih je treba zdraviti, da bo družina tudi danes in jutri uresničevala svoje poslanstvo.
   Sporočilo božičnega praznika je oznanilo miru, prijateljstva in sodelovanja, ki naj bogati naše medsebojne odnose v družini, v družbi, v Cerkvi in v svetu. Zato pozdravljamo in po svojih močeh podpiramo vsa prizadevanja državnikov, mednarodnih ustanov in še posebej papeža Frančiška, ki ne zamudi nobene priložnosti, da je po vzoru Jezusa Kristusa glasnik miru, sprave in sodelovanja, kakor je to pokazal tudi na svojem nedavnem obisku v evropskem parlamentu in v Turčiji.
   Božično veselje in upanje delimo tudi z našimi rojaki v zamejstvu in po svetu in še posebej z evangeličanskimi brati in sestrami, pa tudi z verniki Srbske pravoslavne Cerkve, ki isto skrivnost obhajajo 7. januarja, po starodavnem julijanskem koledarju.

   Vsi stopimo v luč, ki nam sije iz Betlehema; za vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto, ki vam ga želim iz vsega srca.

+Stanislav Lipovšek, celjski škof
apost. adm. mariborske nadškofije