Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil. (Iz 66,1)
Na veliki četrtek so se ob 9:00 v celjski stolnici ob škofu Maksimilijanu zbrali upokojeni škof Stanislav, duhovniki, diakoni, bogoslovca, redovnice in Božje ljudstvo celjske škofije.
Škof Maksimilijan je v pridigi izrazil hvaležnost, da so se zbrali v tako lepem številu pri bogoslužju, ki predstavlja neke vrste temeljno bogoslužje celotnega cerkvenega leta.
Krizmena maša namreč daje podlago obhajanja bogoslužja skozi vse leto. Tu se odpira nebo, kot se je na začetku Jezusovega javnega delovanja v nazareški shodnici. Uresničuje se Pismo, ki pravi: Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. (Iz 61,1)
Duh Gospodov je nad nami, je v nas in nas dela izvoljeno ljudstvo in Gospodove duhovnike. Obnavlja se zaveza z Bogom Očetom, ki je bila po Gospodovi velikonočni daritvi že trajno sklenjena in smo vanjo stopili z zakramentom svetega krsta, na poseben način pa še z duhovniškim posvečenjem. To zavezo želimo danes potrditi in jo na novo posvetiti, da bo lahko rodila konkretne sadove, tako v nas samih, kot v naši Cerkvi in v vsem našem narodu.
Duh Gospodov je nad menoj, ker me je Gospod mazilil.
V središču krizmene maše na veliki četrtek je blagoslov svetih olj, tega dragocenega sadu stvarstva, po katerem Bog v zakramentih podeljuje svojo zdravilno Božjo moč, tako novorojenim in katehumenom pri krstu, bolnim, onemoglim in ostarelim pri bolniškem maziljenju, birmancem pri sveti birmi, duhovnikom in škofom pa pri posvečenju.
Olje, ki ga danes pri krizmeni maši blagoslavljamo in posvečujemo, je poleg kruha, vode in vina, temeljna prvina zakramentov, tistih svetih znamenj, ki povezujejo stvarstvo in Stvarnika, vidno in nevidno, človeško in Božje.
Zakramenti so temelj bogoslužja Cerkve ter glavna vsebina in najdragocenejše orodje poslanstva duhovnika. Bog deluje po zakramentih, ne po nas. Zakramenti nam kažejo, da nismo mi in naša svetost tista, ki nekaj počne, ampak da je Bog tisti, ki prihaja k nam, se nas dotika, nas blagoslavlja, poživlja in nas vodi k sebi.
Dotika pa se nas na čisto človeški način, preko konkretnih darov stvarstva, preko konkretne materije, ki jo prevzame v svojo službo in jo naredi za orodje posvečevanja in srečevanja.
Bog po zakramentih hrani in spremlja celega človeka, ker mu je mar, tako za njegovo telo, kot za njegovo dušo, On skrbi tako za zdravega kot za bolnega, tako za šibkega kot za močnega, tako za grešnika kot za svetega.
Z maziljenjem pri krstu in še na poseben način pri duhovniškem posvečenju smo tudi mi postali Kristusi, kristjani, maziljenci, kar pomeni duhovniki, preroki in kralji.
Škof je zbrane duhovnike spomnil na njihovo glavno nalogo:
Glavna naloga maziljenca, kristjana in duhovnika je razodevati in posredovati Božje usmiljenje.
Na to nas spominja že sam grški izraz za olje – elaiòn, ki se po etimologiji močno povezuje z besedo èleos, kar pomeni usmiljenje. V vseh zakramentih je posvečeno olje vedno znamenje Božjega usmiljenja.
Z maziljenjem pri duhovniškem posvečenju smo prejeli ta nezaslužen dar, da pričujemo za usmiljeno ljubezen našega Boga Očeta, še več, prejeli smo nalogo, da kličemo in delimo to Božjo moč ljudem, ki so nam zaupani. Hkrati pa smo sprejeli tudi nalogo in dar, da s svojim življenjem pričujemo za svetost in moč teh zakramentov.
Za to nalogo pa moramo, dragi duhovniki, tudi sami narediti vse, da svetilkam našega življenja ne zmanjka tega olja Božjega usmiljenja.
Zato je škof duhovnikom položil na srce, naj to olje pravočasno iščejo pri Gospodu z redno molitvijo, s premišljevanjem Božje besede, pa tudi z graditvijo duhovniškega občestva. Vsak, temu namenjen čas, se bo bogato obrestoval tako v osebnem kot v pastoralnem delu. Predvsem pa črpajmo to olje z gorečim obhajanjem in prejemanjem zakramentov svete evharistije in svete spovedi.
Evharistija in spoved naj ne postaneta le hladna rutina in obveznost, ampak tista redna, željena priložnost, po kateri hrepenimo in si jo želimo, da pred Gospoda polagamo svoje lastne skrbi, napore, svojo nemoč in svoj greh ter prošnje in stiske Božjega ljudstva. Gospod nas prav tam čaka, da si na svojo Božje človeško naravo naloži breme naših bolezni in naših radosti ter jih izroča nebeškemu Očetu. Nam pa želi darovati svoje poveličano Bogo-človeško telo in besedo, ki je najboljše zdravilo za naše človeško meso in Duha.
Olje, ki ga blagoslavljamo in posvečujemo za zakramente, je pridobljeno iz oljčnih sadežev. Naše letošnje olje pa je še posebej oplemeniteno z dišavami, ki smo jih prinesli iz našega letošnjega duhovniškega romanja v Sveto deželo. Olja smo dobili pri koptskih menihih, ki bivajo v Jeruzalemu ob cerkvi Božjega groba. Tako nas bo to olje še močneje povezovalo z Oljsko goro, z vrtom Getsemani, s krajem, kjer se je Jezus boril s skušnjavcem, ki ga je hotel osamiti in preplašiti ter odvrniti od Očeta. Oče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi! To molitev smo v življenju verjetno že večkrat ponovili, a maziljenje z oljem zakramenta nam je pomagalo, da smo ohranili pogled na Očeta in ostali v njegovi bližini.
Olje je znamenje Božje dobrote, ki ostaja zvesta, nas krepi, nam odpušča, nas tolaži ter nam daje upanje na tisto dokončno ozdravitev, ki je večno prebivanje v Očetovem naročju.
Dragi duhovniki, tej temeljni resnici našega poslanstva, da smo maziljeni z oljem Božje dobrote, usmiljenja, odpuščanja in posvečenja, da smo prejeli preroško, kraljevsko in duhovniško službo, se želimo danes, ko obhajamo rojstni dan našega duhovništva in obnavljamo naše duhovniške obljube, ponovno posvetiti in jo poživiti.
To obljubo bomo izrekli v občestvu s celotnim duhovniškim zborom naše škofije, tudi s tistimi, ki so zaradi kakršnega koli razloga zadržani in niso mogli priti, še posebej z bolnimi in onemoglimi sobrati, ki darujejo v daritev svojo bolezen, starost, nemoč in osamljenost.
Izrekli pa jo bomo tudi v občestvu z Božjim ljudstvom, ki smo mu poslani, da mu po zakramentih služimo in ki nas spremlja, podpira in moli za nas. Zato se vam, dragi bratje in sestre res iz srca zahvaljujem. Naj nam Nebeški Oče nakloni, da bomo vedno bolj postajali povezana sinodalna Cerkev, ki je res skupaj na poti z Bogom Očetom ter z brati in sestrami proti nebeškemu kraljestvu.
Škofovi pridigi lahko prisluhnete na spodnji povezavi ali v Google Podcastih Škofije Celje.
