RUBINSKA-ŽELEZNA MAŠA Mariborska stolnica, 7.12. 2014 ob 16. uri
upokojenega mariborskega pom. škofa msgr. dr. Jožeta Smeja
Maša na predvečer slovesnega praznika Brezmadežne.

Homilija
   Cenjeni in spoštovani gospod jubilant !
   Spoštovani sobratje v nadškofovski, škofovski, duhovniški, diakonski in redovniški službi, spoštovani vsi navzoči, drage sestre, dragi bratje v Kristusu!
   Zbrani smo pri slovesnem zahvalnem bogoslužju, kakšnega ta častitljiva stolnica in tudi lavantinsko-mariborska škofija, sedaj nadškofija, v vsej svoji domala 800 letni duhovni zgodovini še ni doživela.
   Zbrali smo se, da hvalimo našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je Vas, spoštovani gospod rubinomašnik, po starem železomašnik, pred 70 leti poklical v duhovniško in pred 31 leti še v polnost duhovništva, ki je škofovska služba.
   Danes, na 2. adventno nedeljo in na predvečer slovesnega praznika Božje Matere Marije – Brezmadežne, smo se zbrali k slovesnemu zahvalnemu bogoslužju, da se skupaj z Vami, spoštovani gospod jubilant, zahvalimo Božji Materi Mariji, ki je bila z Vami od nežne mladosti, v času študija in potem v duhovniški in škofovski službi, vedno v objemu njene materinske ljubezni, ter Vaše vere in sinovske zvestobe ter ponižne vdanosti in zaupanja, ki jo razodeva Vaše škofovsko geslo in vodilo Vaše duhovniške in škofovske službe: Milosti polna, spomni se…
   Zbrali smo se k temu slovesnemu bogoslužju, da se zahvalimo vam, spoštovani in cenjeni gospod jubilant in sobrat v duhovniški in škofovski službi, da ste ta Božji klic sprejeli, mu zvesti sledili in ga kot dober in zvesti služabnik bogatili in množili ter krasili s srebrnimi, z zlatimi, z bisernimi in rubinskimi dragulji vaše življenjske daritve ter zveste in predane službe Bogu in vsem ljudem. ki ste jih srečevali na vašem življenjskem kmalu 93 letnem popotovanju.
   Vaša rubinska ali železna maša, spoštovani gospod jubilant, je dogodek, ki presega meje domače nadškofije, metropolije in tudi Cerkve v Sloveniji…
   Zato imam sedaj prijetno dolžnost, da v Vašem imenu pozdravim imenitne in spoštovane goste, ki so se zbrali na tem zahvalnem slavju…
   Prvi pozdrav, prisrčna dobrodošlica, z izrazi globokega spoštovanja velja vam, spoštovani gospod apostolski nuncij v Republiki Sloveniji, ki to zahvalno slavje povezujete z vesoljno Cerkvijo in še posebej s sv. očetom papežem Frančiškom, ko ste gospodu jubilantu prinesli papežev blagoslov, pozdrav in čestitko.
   Skupaj z Vami, spoštovani gospod apostolski nuncij, prisrčno in hvaležno pozdravljam vse sobrate v nadškofovski in škofovski službi, najprej novega ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Stanislava Zoreta, v veselju in hvaležnosti za vetje Frančiškovo karizme, ki z njegovim prihodom bogati Cerkev v naši domovini…, prisrčen pozdrav beograjskemu gospodu nadškofu in metropolitu msgr. Stanislavu Hočevarju z najboljšimi željami za njegovo poslanstvo na stičišču Vzhoda in Zahoda… pozdravljamo novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana, predsednika Slovenske škofovske konference, ki je osrednja in najvišja cerkvena ustanova v Cerkvi na Slovenskem…, pozdrav in zahvala koprskemu škofu dr. Juriju Bizjaku, ljubljanskemu pomožnemu škofi dr. Antonu Jamniku in ljubljanskemu upokojenemu nadškofu msgr. Alojzu Uranu. Hvala vam, da ste z nami.
   Prisrčen pozdrav gospodu škofu dr. Petru Štumpfu, pastirju jubilantovega rodnega Prekmurja, Slovenske Krajine, s katero je naš gospod rubinomašnik vse življenje tako globoko povezan, posebej z župnijo Bogojina, kjer je bil 15. 2.1922 rojen in drugi dan po rojstvu krščen v župnijski cerkvi. Krstil ga je bogojanski župnik in dekanijski upravitelj Ivan Baša, ki mu je gospod rubinomašnik poklonil trajen spomenik, literarno mojstrovino »Psalmi vaškega župnika«.
   Prisrčen pozdrav generalnemu vikarju škofije Szombathel, ki zastopa sombatheljskega škofa msgr. Andraša Vereša in še posebej tamkajšnje Semenišče in Bogoslovje, kjer je naš gospod jubilant v letih 1940 do l944 študiral in se pripravljal na duhovništvo in bil 8.12.1944, pred 70 leti posvečen v duhovnika. Prisrčno dobrodošli gospod generalni vikar Isten hozot Az ur legjen veletek.
   Prisrčno pozdravljamo gen. vikarja graške škofije, ki med nami zastopa graškega g. škofa dr. Egona Kappelarija in sem mu iskreno zahvaljujemo za bratsko pomoč graške škofije preizkušani mariborski nadškofiji. Ein hezlicher Willkommensgruss an Hocwürdigsten Herrn Generalvikar msgr. dr. Heinrich Schnuderl, dem Verteter des Grazer Bischofs. Wir danken der Diözese Graz fűr die brüderliche Hilfe und Beistand der schwer geprüften Nachbarerzdiöezese Maribor…
   Prisrčen pozdrav predstojnikom in predstojnicam redov, gen. vikarju murskosoboške škofije in članom mariborskega Stolnega kapitlja, skupaj z g. generalnim vikarjem, gospodom stolnim dekanom, ekonomom, pomočnikom ekonoma in stolnim župnikom…
   Pozdravljamo oficiala Nadškofijskega cerkvenega sodišča, predstavnike Bogoslovnega semenišča in Teološke fakultete ter navzoče naddekane, dekane, diakone vse duhovnike, redovnike in redovnice.
   S posebnim veseljem,spoštovanjem in hvaležnostjo med nami pozdravljamo rojake našega gospoda jubilanta, domače, sorodnike, gospoda dr. Stanislava Zvera, župnika domače župnije Bogojina in se veselimo, da ste Vašemu rojaku že 21. septembra pripravili domače in prisrčno jubilejno slavje, ki ste ga povezali s 680 letnico bogojanske župnije, ki je bila in Bog daj, da bo tudi v bodoče zakladnica duhovnih poklicev…
   V globoki hvaležnosti in spoštovanju med nami pozdravljamo predstavnike Srbske pravoslavne Cerkve z g. parohom Savom Kosojevićem na čelu in predstavnike Slovenske evangeličanske in Binkoštne Cerkve, skupaj z g. Vladimiro Mesarič Jazbinšek, evangeličansko duhovnico v Mariboru, in g. Novak Leona, evageličanslkega duhovnika v Murski Soboti.
   Spoštovani gospod škof rubinski mašnik, večkrat ste nam pripovedovali, kako je bilo lepo, ko ste v akademskem letu 1940/41 bili gojenec takratnega lavantinsko-mariborskega bogoslovnega semenišča in Visoke bogoslovne šole v Mariboru, ki jo je 14. oktobra 1859 ustanovil bl. škof Slomšek in ste bogoslovci šli v sprevodu, v liturgičnih oblačilih iz Bogoslovja, ki je bilo takrat na Koroški cesti, v stolnico. Glejte, danes na dan vaše rubinske maše se ta prizor ponavlja, saj so šli z Vami v sprevodu k oltarju bogoslovci iz vseh slovenskih škofij, ki študirajo v Ljubljani, pa so za to priložnost prišli v Maribor skupaj z gospodom rektorjem, spiritualom in nekaterimi profesorji. Vse prisrčno pozdravljamo in se veselimo duhovne pomladi, ki se obeta duhovnim poklicem…
   Skupaj z bogoslovci pozdravljamo tudi vse liturgične sodelavce, pevce Stolnega zbora in instrumentaliste, ki nas s pesmijo in glasbo vodijo v skrivnost in vsebino tega slovesnega bogoslužja.
   In ne nazadnje prisrčen pozdrav vsem vam dragi verniki, ki ste v tako prazničnem številu napolnili našo stolnico in vsi, ki ste z nami povezani preko valov Radia Ognjišče in Radia Maribor in ste tako najlepše izpovedali vaše veselje in vašo hvaležnost za našega gospoda jubilanta, služabnika božjega ljudstva, ki je v svoji 70 letni duhovniški službi, okronani s karizmo škofovske službe, tako zvesto hodil po stopinjah Jezusa Kristusa, Dobrega pastirja in Usmiljenega Samarijana.
   1. Ko sem se pripravljal na to slovesno bogoslužje, sem znova vzel v roke izredno bogato dokumentirano biografijo »Ob 85. miljniku škofa dr. Jožeta Smeja« zajetna knjiga 800 strani velikega formata. Kakšno bogastvo, koliko ljubezni, zvestobe in predanosti Jezusu Kristusu, Božji Materi Mariji in božjemu ljudstvu krijejo v sebi ti dogodki na poti od bogoslovca in novomašnika, do kaplana v Dokležovju, v Dobrovniku, v Turnišču, nato kaplan in pozneje župnik in dekan v Murski Soboti, nato stolni kanonik v Mariboru, generalni vikar in nato 15. aprila imenovanje in 23. maja 1983, na praznik Marije Matere Cerkve, škofovsko posvečenje tu v stolnici.
   Gospodu jubilantu smo neizmerno hvaležni za njegovo pričevanje in zvesto opravljanje duhovniške in škofovske službe, za službo birmovalca, voditelja raznih slovesnosti po naših župnijah, za službo zvestega molivca in spovednika v stolnici in iskanega voditelja duhovnih vaj za duhovnike, redovnice, bogoslovce in različne druge cerkvene ustanove. Človeku se postavi vprašanje: odkod ta duhovna moč in silna energija, ki krasi ter izžareva iz življenja, besed in dejanj našega spoštovanega gospoda jubilanta.
   Kako ste mogli poleg vseh duhovniških in škofovskih opravil še najti moči in časa za literarno snovanje in ustvarjanje, že med bogoslovnim študijem, v letih 1942-1945, ko je nastala pesniška zbirka, ki ste je potem štiriinštirideset let hranil in kot sam pravite v uvodu, niste našli toliko moči, da bi te slovstvene prvence vrgli v ogenj. Hvala vam, gospod jubilant, da tega niste storili in ste nas obogatili s pesniško zbirko »Kaplja na vedru« in s hvalnico Grački, Tišinski in Turniški Materi Božji.
   2. Posebno poglavje jubilantovega literarnega in zgodovinskega snovanja in ustvarjanja predstavljajo kronogrami, ki so dragoceni pomniki krajevne zgodovine ter življenja in delovanja posameznih cerkvenih in svetnih ustanov in oseb, različnih liturgičnih predmetov ter svetnih in cerkvenih dogodkov. Izšle so tri zajetne dokumentarne izdaje. Kronograme najdemo po vseh ustanovah, doma in po svetu. Ta znamenja srečamo tu v stolnici, v cerkvici sv. Barbare na Kalvariji, v kapeli Brezmadežne na Piramidi in na Marijinem znamenju na Glavnem trgu, kjer je zapisano: »Viator, dic saeculis venturis, e voto et caritate hic renovata sum. Popotnik povej prihodnjim vekovom, iz zaobljube in ljubezni sem bila tu prenovljena«.
   In potem, trilogija; že zgoraj omenjeni »Psalmi vaškega župnika«, literarni spomenik bogojanskemu župniku Ivanu Baši, »Po sledovih zlatega peresa« zgodovinski roman o Štefanu Kuzmiču ter »Ivanocyjeva skrivnost«, tudi zgodovinski roman o tišinskem župniku, dekanu in č. kanoniku dr. Francu Ivanocyju Kodili, v katerem ste Prekmurci začutili prekmurskega Mojzesa ali pa tudi prekmurskega Slomška.
   3. Spoštovani gospod jubilant, odkrili ste nam Ivanocyjevo skrivnost. Danes, ob Vašem jubilejnem slavju, se v nas samo po sebi budi vprašanje: kje je, katera je vaša skrivnost, katera je skrivnost našega rubinskega mašnika, spoštovanega gospoda škofa dr. Jožeta Smeja. Odgovor krije v sebi Vaše škofovsko geslo: »Milosti polna, spomni se«. V pogovoru ste mi zaupali, da se je vse začelo v domači hiši in družini, v bogojanski fari, pa tudi v bogoslovju v Sombathelu, kjer ste imeli v semeniški kapeli vedno pred seboj sliko Brezmadežne z napisom v latinščini: »Gratia plena, recordare«. Zaupali ste mi, da je latinski original bogatejši od slovenskega prevoda. Pravi namreč, Gratia plena, milosti polna, re-cor-dare, kar je več kot spomni se. Latinska beseda ima v sebi cor-srce, recordare, dati in sprejeti srce. Tu je skrivnost. Tu, pred to podobo je mladi bogoslovec Jože Smej 4 leta svojega bogoslovnega študija molil in vstopal v skrivnost darovanja in popolne predanosti Jezusu Kristusu, Božji Materi Mariji – Brezmadežni in božjemu ljudstvu.
   Hvala vam, spoštovani gospod rubinski mašnik, da ste nam razodeli to skrivnost, ki vas je navdihovala na poti življenja. Naj navdihuje tudi nas, v tem temačnem obdobju življenja mariborske nadškofije. Naj navdihuje duhovnike, diakone, redovnike, redovnice in vse vernike, še posebej naše bogoslovce, vedno, še posebej ob jutrišnjem prazniku Brezmadežne, za duhovno pomlad Cerkve v naši domovini.
   Zato skupaj z vami molimo: Milosti polna, spomni se. Amen.

+ Stanislav Lipovšek, celjski škof, apostolski adm. mariborske nadškofije