V torek, 6. septembra, smo imeli pri sv. Jožefu v Celju Pastoralni tečaj z naslovom Duhovnik v odnosu z zakonci v njihovi resničnosti. Zbralo se nas je okoli 60 duhovnikov in drugih pastoralnih delavcev. Vsako leto Pastoralni tečaj zariše intenzivno vsebino novega pastoralnega leta. Letošnje bo torej v spoznavanju in uresničevanju posinodalne apostolske spodbude Amoris laetitia (Radost ljubezni), ki jo je izdal papež Frančišek kot odmev izredne in redne sinode o družini, ki sta se v zadnjih treh letih odvijali v Rimu.
Celoto omenjene spodbude je lepo podal prvi predavatelj dr. Blaž Jezeršek. Besedilo smo v slovenskem prevodu dobili poleti v zbirki Cerkveni dokumenti. To je zares bogat dokument in ga je vredno pogosto jemati v roke. Obsega 325 točk v 9 poglavijih:
1.V luči Besede; 2. Realni položaj in izzivi družine; 3. Poklicanost družine: gledati Jezusa ; 4. Ljubezen v zakonu; 5. Ljubezen, ki postane rodovitna; 6. Nekaj pastoralnih perspektiv; 7. Krepiti vzgojo otrok; 8. Spremljanje, razlikovanje in vključevanje krhkosti in 9. Duhovnost v zakonu in družini.
Dokument daje več pristojnosti škofovskim konferencam, saj so tudi razmere glede družin in pastoralnega dela z njimi zelo različne po svetu.
Predstavil je vsa poglavja, podrobneje pa se je zadržal pri 6., ki zadeva družine, ki zahtevajo posebno pastoralno skrb: Družine ustanovljene na mešanih zakonih, … ali zakonih pripadnikov različnih ver, enostarševske družine, družine, v katerih živijo ljudje z istospolno usmerjenostjo, družine, ki jih je prizadela smrt ljubljene osebe.
Osmo poglavje spregovori o praktičnih problemih in pravi med drugim: »Cerkev mora pozorno in skrbno spremljati tudi svoje najslabotnejše otroke, ki trpijo zaradi ranjene in izgubljene ljubezni«. Tu pa je potrebno veliko razločevanja v posameznih primerih. Razločevanje je mogoče le v duhu ponižnosti, obzirnosti in ljubezni do Cerkve in njenega nauka!
V drugem predavanju nam je dr. Stanislav Slatinek spregovoril o pastoralnih izzivih za duhovnika. Izpostavil je družinsko pastoralo razločevanja in poudaril, da mora vsaka krajevna Cerkev na tem področju vstopiti v odločen proces prepoznavanja, očiščevanja in prenove . Ni dovolj le neka splošna skrb za družine, ampak se je treba truditi, da bi dosegli vse, se ne omejiti na pastoralo elit, potrebno je iti ven in biti blizu ljudem ter se posvetiti človeku. Naj na človeka gleda z božjimi očmi in išče načina, kako ljudi vključiti v občestvo… Tako nam ostaja na tem področju vsekakor veliko dela.
Po odmoru smo se udeleženci razdelili v tri skupine: ena je govorila o naši pastoralni pripravi zaročencev na poroko in o pripravi ter obhajanju bogoslužja ob poroki; druga se je ustavila ob zakonskih skupinah, ki so zelo dobrodošle in pomagajo tudi pri družinski pastorali v občestvu župnije ali širše; tretja pa je govorila o družini in zakramentih, še zlasti o krstu, spovedi in evharistiji. Skupine so v pogovoru sledile predstavljenim mislim okrožnice Amoris laetitie in so izoblikovale nekaj perečih vprašanj, na katere sta predavatelja odgovarjala v zadnjem delu našega srečanja. Vsekakor se bomo k tej tematiki še vračali, saj je vso novo pastoralno leto posvečeno družini na temelju Radosti ljubezni. Zato bo zelo prav, če pogosto jemljemo tekst okrožnice v roke, ga beremo, o njem razmišljamo ter se pogovarjamo.