»Posvečeno življenje, ki je ukoreninjeno v zgledu in nauku Gospoda Kristusa, je dar, ki ga Bog Oče po Duhu naklanja Cerkvi« (PŽ 1).

Tudi v celjski škofiji živijo možje in žene, redovniki in redovnice, ki so v poslušnosti Očetovemu klicu izbrali posebno hojo za Kristusom, da bi se mu posvetili s čistim in nedeljenim srcem ter se izročili v službo Bogu in bratom. Po svojih karizmah sodelujejo pri poslanstvu Cerkve in pri obnovi družbe. S svojskim načinom življenja, z deli in z besedami, pričajo za Kristusa, kar je posebno poslanstvo vsakega redovnega življenja. Ker sodobni človek ne želi učiteljev, temveč pričevalcev, se člani različnih redovnih skupnosti trudijo, da bi živeli in delovali v skladu s karizmami, ki so jih prejeli od svojih redovnih ustanoviteljev. S preprostim načinom življenja v svojih skupnostih živijo v čistosti, uboštvu in pokorščini svojim redovnim predstojnikom ter z molitvijo kličejo blagoslov na vse Božje ljudstvo. V škofiji so navzoči:

Redovniki:

– dominikanci (Petrovče)

– frančiškani (v Sloveniji, samostan Nazarje),

– kapucini (v Sloveniji, v Celju),

– klaretinci (Frankolovo),

– lazaristi (v Sloveniji, v Celju in v Dobovi),

– minoriti (v Sloveniji, samostan v Olimju),

– salezijanci (v Sloveniji, v Celju; Šmartno v Rož. dolini s soupravo Ljubečna in v Sevnici)

Redovnice:

– frančiškanke brezmadežnega spočetja (Krško – črnogorska provinca),

– hčere krščanske ljubezni – usmiljenke (HKL v Celju),

– Institut frančiškank Marijinih misijonark (v Sloveniji, v Celju)

– Marijine sestre čudodelne svetinje (v Sloveniji, v Celju)

– klarise (samostan v Nazarjah)

– Sestre usmiljenke sv. Frančiška III. reda (Brežice – hrvaška provinca)

Svetne ustanove:

– Družina Kristusa Odrešenika (Logarska dolina)