“Božja beseda je rasla in se širila.” (Apd 12,24): Cerkev Apostolskih del med poslušanjem in oznanjevanjem

 

Lačni Božje besede iz vseh slovenskih škofij smo se zbrali na jesenskem sinodalno bibličnem vikendu v Kančevcih od petka, 30.9. do nedelje 2.10.2022. Ob domačnosti, prijaznosti, toplini in gostoljubju bratov kapucinov smo s škofom Maksimilijanom brali Sveto pismo. Škofovi nagovori so nam odpirali globine Božje besede:

Petek zvečer smo začeli s spodbudo, da bi se odprli Njemu, dali našim aktivnimi mislim roko pred usta in molčali. Povabljeni smo, da molčimo in slavimo Gospoda, ki nas preiskuje in pozna, ki prodira v naše misli od daleč, ki me vidi, ko hodim, ležim, vstajam, kot pravi psalmist. Sveto pismo nas v svojem izvoru vodi v občestvo, v komunikacijo, ni nastalo iz samote, ampak iz ljubezni, iz potrebe po komuniciranju. Božjo besedo vzljubimo takrat, ko jo delimo, ko si jo pustimo pripovedovati, jo slišimo, jo vzamemo k sebi, jo udomačimo, ko odpremo oči in vidimo, kdo smo in kdo nas spremlja – da smo del Telesa. Ne glede na to, kakšna je moja trenutna realnost – samo to je sveti, močni, resnični trenutek, iz katerega lahko Bog nekaj naredi. Zato sprejmimo svojo situacijo, ki je naš dragoceni dar. Brez prevelikih pričakovanj, ki bi usmerjala našo misel tja, kjer se nam zdi, da bi morali biti. Bog se me dotika tukaj in zdaj, po miru, po ljudeh okrog sebe in po besedi.

V soboto smo ob prvih vrsticah Apostolskih del prosili za odprtost Gospodovim besedam. Vse besede so namenjene nam, kakor jih mi ta trenutek zmoremo razumeti. On dela! To je smer sinode. Iti v smer s Svetim Duhom, v Svetem Duhu, v smer, ki nam jo Gospod pripravlja. Da brusi in razbija naše močne predpostavke, predstave, načrte, kaj bi bilo, kaj ne sme biti,… Naj pokaže Gospod. Ko je Gospodovo, so ključna znamenja Svetega Duha ljubezen, veselje, mir.

Apostolska dela so osnovna informacija o življenju prve Cerkve, ki je naša mati in naš izvor. Papež Frančišek pravi, da so najboljši priročnik ekleziologije/ sinodalnosti Cerkve prav Apostolska dela.

➡️Tukaj so vam na voljo zbrane kateheze papeža Frančiška o Apostolskih delih.⬅️

Apostolska dela so knjiga, ki je napisana v paru. Prvi del je to, kar je Jezus delal in učil in kar je zapisano v Lukovem evangeliju: V prvi knjigi sem poročal, Teófil, o vsem, kar je Jezus delal in učil. (Apd 1,1). Povzame bistvo evangelija in ga postavi kot prvo knjigo. Prva knjiga pa mora imeti tudi nadaljevanje. Po Jezusu Kristusu, po krstu, po Svetem Duhu prihajamo iz tega življenja v Njegovo življenje. Zato je potrebno naše življenje. Samo začetek evangelija je zapisan v knjigi evangelija. Nadaljevanje pa pišemo mi. Ta odgovor je pomemben. Evangelij se konča z Jezusovim odhodom k Očetu, kjer se Apostolska dela začnejo in nam povejo, da je v Njegovem telesu naše življenje prestavljeno k Bogu. V evangeliju se razodeva to, kako nas Bog ljubi. Samo če vemo, kako nas Bog ljubi, kaj je Bog storil za nas, lahko mi ljubimo.

Apostol Pavel govori o življenju po Duhu, o sadovih Duha in o odsotnosti Duha. Ko v naravnem življenju ostane samo naravno življenje brez Duha, začne izčrpavati samega sebe, ker se vrti samo okoli sebe samega, nima tistega drugega, s katerim bi lahko delil in iz katerega bi lahko prejemal. To je usoda omejenosti naravnega življenja in del mesa.

Meseno življenje, življenje telesa je za evangelista Luka zelo pomemben dokaz, da je Vstali živ. Treba je živeti novo življenje v mesu. Z Duhom v mesu. Po Duhu v mesu. Poduhovljeno pomeni po Duhu živeti v mesu, ne pa brez mesa.

V nedeljo je škof v nagovoru razložil pomembnost razločevanja duhov, ki je nujni naslednji sestavni del sinodalne poti. To najprej pomeni opazovanje tega, kar se v meni dogaja, potem pa razločevanje tega. Za to pa je potrebna vaja. Sveti Duh je Očetova ljubezen, ki me ustvarja, me giblje, me spodbuja, vodi k življenju. Zunanji znaki polnega življenja so veselje, ljubezen, mir. To so trije kronski sadovi Svetega Duha, iz katerih izhajajo vsi drugi sadovi. Hudi duh pa se bori proti temu in prebuja ravno nasprotno. Sinovski odnos z Bogom je predpogoj za pravo razločevanje. Da se vedno zavedam, da sem ljubljeni Božji otrok, ki ima svoje mesto v Božjem odrešenjskem načrtu.

Luka je evangelist sinodalne Cerkve. Prva knjiga (Lk) je to, kar nam je Jezus s svojim zgledom razodel. Drugi del (Apd) pa je neločljiv od prvega. Govori o tem, kako se mi odpiramo Svetemu Duhu, kako mi uresničujemo ta evangelij v svojem življenju. Prvi evangelij je moč in motor za življenje drugega. Zato Luka vedno znova tudi Jezusa postavlja na pot. Zato je tudi Cerkev na poti, tudi apostoli v Apd so na poti.

Čas med škofovimi nagovori smo preživeli v tišini in molitvi z Besedo. Skupne jutranje in večerne molitve Magnificata in rožnega venca so nas še bolj povezale v eno Božje ljudstvo, podelitve besed ali stavka, ki nas nagovarja, pa so bile naša molitev in navdih drug drugemu.

Hvaležni smo za ta sinodalni biblični vikend in za kruh, ki nam ga je Gospod lomil po škofu Maksimilijanu.