Pastoralna služba Celje je skupaj s škofom Maksimilijanom povabila duhovnike, redovnike in diakone celjske škofije na pastoralno konferenco, ki je v sredo, 8. 11. 2023, potekala v Vrbju pri Žalcu.

Zbralo se je več kot 60 duhovnikov, ki so srečanje začeli z bratsko molitvijo brevirja, nato pa prisluhnili svojemu škofu, ki jim je želel prenesti in predstaviti duha sinode, ki se je je udeležil v Rimu.

Škof Maksimilijan je na kratko povzel osnove sinodalne poti, ki je v svojem bistvu preprosta –  biti skupaj in presojati, kako živimo kot občestvo in kako bi predajali naprej drugim to, kar nas je ogrelo ob srečanju z Jezusom.

Tudi zasedanje v Rimu je sledilo trem elementom te poti: poslušati, skupaj praznovati in implementirati.

Faza poslušanja je bila zelo intenzivna, začela se je leta 2021 s pogovori po župnijah in dekanijah, ki so jih koordinatorji združili v škofijske povzetke. Nato so iz teh pripravili narodne povzetke in jih posredovali v Rim. Tajništvo sinode je tam iz prispevkov z vsega sveta pripravilo gradiva za celinska zasedanja, ki so se zgodila spomladi 2023 na 7 celinah, za Evropo je bilo v Pragi. Iz dokumentov teh celinskih zasedanj pa je nastal Instrumentum laboris, delovno gradivo za sinodalno zasedanje v Rimu.

To zasedanje je bilo nekaj posebnega, saj ni šlo za klasično škofovsko sinodo, kjer škofje pomagajo papežu voditi Cerkev v doktrinalnih zadevah (kot nadaljevanje koncila), ampak za posvetovanje, kjer se predstavniki celotnega občestva zberejo, poslušajo in izrazijo svoje poglede na sedanjost Cerkve. Zato je papež Frančišek povabil kot delegate poleg škofov tudi duhovnike, posvečene osebe in laike, od 364 delegatov je bilo 56 žensk. Vsi delegati so imeli pravico glasovati. Škof je iskreno delil izkušnjo, da je bil prisoten ženski element obogatitev, na trenutke pa tudi izziv, ki ga prinaša različnost ženske in moške narave in načina razmišljanja.

Element praznovanja oz. obhajanja bogoslužja je bil zelo v ospredju. Sinodalno zasedanje se je začelo z ekumensko molitvijo, ki so jo pripravili bratje iz Taizeja in so se je udeležili tudi predstavniki drugih krščanskih veroizpovedi. Nato so bili vsi delegati na duhovnih vajah na podeželju Rima, kjer so se duhovno in molitveno uglasili. Zasedanje pa se je začelo s slovesno mašo v baziliki sv. Petra. Tudi med zasedanjem so imeli skupne maše, molitev rožnega venca, romanje v katakombe, vsak dan se je začel s teološko predstavitvijo tematike in duhovnim nagovorom.

Nato so sledili delovni dnevi. Škof je kot pozitivno izkušnjo opisal urejenost in pripravljenost procesa dela, ki je potekalo od jutra do večera z vmesnim odmorom za kosilo. V dvorani Pavla VI. so bila pripravljena omizja z 12 člani, ki so predelovali vsebine Instrumentuma laboris, za disciplinirano delo so skrbeli animatorji in tajniki omizja, interventi so bili časovno zamejeni, po vsakem krogu pa so  bili delegati povabljeni k tišini in molitvi, v kateri je odmevalo to, kar so si prej povedali. Po podelitvi odmevov je omizje pripravilo poročilo, ki so ga v popoldanskem delu prečistili in zvečer oddali tajništvu sinode.

Ko so tako predelali določene teme, so jih predstavili na plenarnem zasedanju vseh udeležencev, kjer se je lahko vsak prosto oglasil z interventom.

Vsebina sinodalnega zasedanja je bila v 2 delih: razmislek o sinodalni Cerkvi in področja – občestvo, poslanstvo in soudeležba. Pokazalo se je, da je identiteta občestva neločljivo povezana s poslanstvom, ki ga ima vsak kristjan po krstu, šele potem pa pride postavljanje strukture, ki služi temu poslanstvu in omogoča soudeležbo in sodelovanje vseh.

Za naše razmere se je škofu zdelo pomembno področje soudeležbe, ki vsebuje vprašanja vodenja, oblasti, avtoritete in načine, kako to izvrševati v sedanjih okoliščinah in v duhu evangelija.

S temi vprašanji se mora soočiti tako župnijsko občestvo kot tudi škof v svojem vodenju škofije. Vabljeni smo k premisleku, kako se dogaja razločevanje o pomembnih vprašanjih pri vodenju in odločanju, tako v župnijah kot v škofiji.

Zadnje dneve zasedanja v Rimu so delegati pregledovali zaključno besedilo, o katerem so na koncu po odstavkih glasovali. Zanimivo je bilo spremljati, katere teme so imele visoko podporo, katere manj.

Sprejeti dokument bo po objavi preveden in po škofijah se bomo soočili z njim in z njegovimi vsebinami. Odzivi ob srečanju z njim bodo vključeni v drugi del sinodalnega zasedanja, ki bo v Rimu jeseni 2024.

Po škofovi predstavitvi so se duhovniki zbrali v manjših skupinah v bratskem sinodalnem pogovoru. V odprtosti in iskrenosti se je lahko začutilo, da sinodalnost ni tuja beseda, ampak živi, organski način življenja bratov v Kristusu.

Srečanje so zbrani sklenili s skupnim kosilom in sproščenim medsebojnim pogovorom.

Delite prispevek s prijatelji!