Škof je uvodoma izrazil veselje in zahvalo vsem, ki so se srečanja udeležili ter katehetski službi za ustvarjalno pripravo programa. V svojem nagovoru se je ustavil ob naslovu dneva “Naloži.si” in iz tega izpeljal tri točke:

1. Naložiti si veščine.

V hitro spreminjajočem se času je potrebno biti ustvarjalen, da lahko srečamo človeka tam, kjer je. Pomembna je medsebojna delitev veščin in orodji, da so vsem dane na razpolago za pomoč. Kot pomembno orodje je škof izpostavil pomen zapisovanja. Ko besedo beremo in jo poslušamo, nam pomaga, če si tudi zapisujemo in ob tem rastemo.

2. Naložiti si občestvo.

»Kateheti ste na točki srečevanja in kontakta z ljudmi, zato je še posebej pomembno zavedati se, da niste sami postavljeni na to mesto, ampak ste poklicani in imate posebno poslanstvo.« Škof je izrazil veselje nad tem, da vse vedno bolj prevzema sinodalno mišljenje, da smo Cerkev telo, da smo drug od drugega odvisni: In če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje, in če je en ud v slavi, se z njim veselijo vsi udje. (1 Kor 12,26)

Tega izkustva se ne da naučiti teoretično. Pogosto se moramo za občestvo tudi potruditi, čeprav si kdaj mislimo, da bi morda kaj hitreje postorili sami. Vendar šele potem, ko stvari podelimo drug drugemu in jih konkretiziramo, postanejo prave in resnične. »Kateheti ste del Cerkve, ki je od Gospoda poklican, da prenaša besedo in izkustvo o Njem.« Jezus pravi, da je svoje učence vedno še posebej učil in jih vzgajal. V mnogih takih prilikah jim je govoril besedo, kakor so jo mogli poslušati. Brez prilike jim ni govoril; a svojim učencem je na samem vse razlagal. (Mr 4,33-34)

Jezus ni govoril brez prilik, brez podob, brez predstav. Abstraktna beseda je namreč premalo, potrebuje celoto srca. Ni dovolj le naučiti se veščin in nekaj izpeljati. A svojim učencem je vedno še posebej razlagal. Pomembni so trenutki na samem z Gospodom. Tudi na te trenutke učenčevstva se je potrebno pripraviti.

3. Naložiti si smisel.

Pogosto se nam pri delu pojavijo vprašanja: Zakaj to delam, kakšen je učinek? Izbrano geslo za katehetski dan iz Pisma Efežanom pravi: Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in v sili njegove moči. Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati hudičevim zvijačam. (Ef 6,10-11)

Škof je podelil svojo izkušnjo obiska v Ukrajini, ko je spremljal kombi s humanitarno pomočjo in obiskal Marijine sestre v Zakrpatju, ki tam delajo z ubogimi. Tam je obiskal nekatere od hiš, ki jih sestre obiskujejo in jim pomagajo. Težke zgodbe teh ljudi so mu pustile največji pečat teže prav v iskanju smisla tega početja. Ko se zdi, da je pomoč sester le drobna kaplja v morju, ki ne reši težke situacije teh družin, a sestre vztrajajo in jih redno obiskujejo ter prinašajo pomoč. Ko je ob koncu dneva vprašal sestro, kako se ona počuti ob tem, mu je odgovorila, da je zelo srečna: »Danes sem trikrat Jezusu umila noge.«

Če veš, zakaj delaš, za koga delaš in kdo si, imaš vse. Vse ostalo je sekundarnega pomena.

Kaj je tista celotna Božja oprema? Dobili smo jo pri svetem krstu – smo ljubljeni Božji otroci. Bog ni čudežni urejevalec sveta, ampak je Oče. Jezus ni trpeč heroj, ki ga moram iz dolžnosti posnemati, ampak je tisti, ki prebiva v mojem bratu in sestri, tudi v najbolj šibkem: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili. (Mt 25,40b)

Srečni smo, da verujemo v Boga, ki je med nami, ki nam daje svojega Duha, ki nas uči in spomni vsega. On nam daje možnost, da v tem življenju živimo smisel.