SREBRNOMAŠNO SLAVJE MSGR. FRANCIJA TRSTENJAKA
V mariborski stolnici, v nedeljo, 20.7.2014, ob 16. uri.
Homilija:
Cerkev v Sloveniji se v teh dneh veseli z novomašniki, ki so že obhajali novomašna slavja po svojih domačih župnijah in se sedaj pripravljajo na odhod na prva službena mesta, kjer bodo zastavili prve korake v duhovniški službi. Skupaj z novomašniki pa v teh dneh hvalimo Gospoda za naše duhovnike jubilante, se pravi tiste, ki že 25, 50, 60 ali celo 70 let uresničujejo svoje duhovniško poslanstvo. In to veselje, ta dar in to srečo imamo danes v naši mariborski stolnici, ko imamo med nami srebrnomašnika gospoda msgr. Francija Trstenjaka in tudi gospoda železomašnika – 70 let duhovniške službe, gospoda škofa dr. Jožefa Smeja, ki se pri svojih 92 letih v mladostni čilosti in duhovni svežini skupaj z nami raduje srebrnomašnega slavja, medtem ko bo svojo železno mašo obhajal 8. decembra, na dan svojega mašniškega posvečenja pred 70 leti, vedno v zvestobi svojemu škofovskemu geslu: »Milosti polna, spomni se!«.
1. Veseli smo, dragi srebrnomašnik Franci, da si za kraj svojega srebrnomašnega slavja izbral domačo stolnico, svojo rojstno župnijo, to častitljivo stolnico Sv. Janeza Krstnika, ki jo je sam bl. škof A. M. Slomšek, ki tukaj počiva, povzdignil v škofovo cerkev – stolnico in tako že 155 let uresničuje to imenitno poslanstvo, da je duhovno žarišče ter mati in glava vseh cerkva v nadškofiji.
Tu se je začelo tudi tisto skrivnostno dogajanje, ki ga poznaš samo Ti, dragi srebrnomašnik, tu se je javljal in se vedno bolj poglabljal tisti skrivnostni Božji klic v duhovništvo, ki si ga zaznal tudi ob domači verski vzgoji tvojih staršev, očeta in mame, pa tudi ob očetovski bližini in duhovnem vodstvu takratnega stolnega župnika gospoda prelata dr. Vinka Frangeža, ki se ga hvaležno spominjamo. Stolnica ti je bila tako rekoč drugi dom, tu si se dobro počutil kot ministrant, zakristan, kot bogoslovec, vse do tistega pomembnega dne na Petrovo 29. junija 1989, ko si pri mašniškem posvečenju rekel svoj življenjski »Tukaj sem, Gospod, hočem za teboj, obljubim, da ti bom zvest«… in to obljubo si zvesto uresničeval kot kaplan pri sv. Danijelu v Celju od leta 1989 do 1993 in potem so se začele javljati nove službe… Že v tvojih bogoslovskih letih in še posebej v času kaplanovanja v Celju so predstojniki opazili tvoje duhovno – misijonarske, medijske in organizacijske sposobnosti, zato so ti zaupali vodstvo nastajajočega Radia Ognjišče, kjer si skupaj s takratnim direktorjem msgr. Francem Boletom oral ledino in kot glavni in odgovorni urednik utiral medijska pota in steze katoliškega radia Ognjišče. Dobro vemo, kako si na mnogotere načine doživljal priliko iz današnjega evangelija (prim. Mt 13,24-30) o sejalcu, ki je sejal dobro seme, ponoči pa je prišel sovražnik, ki je posejal ljuljko, plevel, ki je oviral in onemogočal zdravo rast – duhovno poslanstvo Radia Ognjišče v Cerkvi na Slovenskem. Po milosti Božji in tvoji prizadevnosti se je, hvala Bogu, uresničevala še druga prilika iz današnjega evangelija (prim. Mt 13,31-32), prilika o gorčičnem zrnu, ki je najmanjše med semeni, ko pa zraste, postane veliko drevo in ptice neba priletijo in gnezdijo v njegovih vejah. Tako je tudi Radio Ognjišče iz skromnih začetkov postal pomembna radijska hiša, ki uresničuje svoje duhovno poslanstvo v domovini in med rojaki v zamejstvu in po svetu.
In to je Tvoja največja zasluga, dragi srebrnomašnik, da si vztrajal , da si zaupal v Gospoda in v dobre ljudi in si s svojimi sodelavci iz nemogočega naredil mogoče. In za to vztrajnost in za to pričevanje ti danes čestitamo in se ti v imenu Cerkve v Sloveniji zahvaljujemo.
2. Le kdo bi mogel v nekaj besedah predstaviti mnogovrsten program in bogato vsebino, ki jo prinaša Radio Ognjišče. Lahko le izpostavimo in naglasimo temeljno odločitev in usmeritev programa Radia Ognjišče, ki se skupaj z vsemi cerkvenimi in pastoralnimi ustanovami vključuje v odrešenjsko poslanstvo Cerkve, ki se uresničuje v oznanjevanju, v liturgiji in v diakoniji oz. karitas. Delovno področje je raznovrstno in zahtevno, a naš slavljenec je kot glavni in odgovorni urednik vedno in najprej duhovnik, ki je v službi Božjega kraljestva. To lahko opazimo že navsezgodaj zjutraj ob 5. uri pri molitvi roženega venca, ko med prvimi molivci večkrat slišimo glas glavnega in odgovornega urednika, pa tudi njegovega očeta, gospoda Jurija. Obema se za to pričevanje zahvaljujemo.
Službi Božjemu kraljestvu je podrejeno vse ostalo in mnogovrstno dogajanje, od glasbe, do literature, od politike do gospodarstva, od verskih srečanj do misijonov, od predavanj do športa in zabavnih oddaj. Radio Ognjišče je postal resnično »velika prižnica« kot je medije in še posebej radio imenoval papež Frančišek. In Radio Ognjišče (RO) prav po zaslugi glavnega in odgovornega urednika in njegovih sodelavcev imenitno uresničuje to poslanstvo, ko je v vedno večji meri žarišče nove evangelizacije, ki se pogumno sooča s sodobnimi pojavi in dilemami Cerkve v sedanjem svetu, še posebej v naši domovini.
Velikopotezen in močno razvejan program RO zahteva, razumljivo, mnogo usposobljenih, dobrih in zvestih sodelavcev, pa tudi usposobljeno in naravnost karizmatično vodstvo in koordinacijo. Tu se moramo znova zahvaliti glavnemu in odgovornemu uredniku RO, da je uspel iz sodelavcev RO napraviti resničen team, dobro uigrano in močno duhovno povezano delovno skupino, res neke vrste radijsko župnijo, kjer vladajo resni delovni pogoji in hkrati tudi prijateljski in prisrčni medsebojni odnosi. O tem se lahko prepričamo v pogovoru s sodelavci, pa tudi po tem, kar ste sodelavci o svojem glavnem in odgovornem uredniku zapisali v reviji Prijatelji Radia Ognjišče, kjer je med drugim rečeno, da pri njem zelo cenite pričevanje za Jezusa Kristusa, vedno in povsod. Ima ideje, zna sodelovati in tudi prisluhniti, če je treba, tudi osebnim željam in potrebam zaposlenih. Njegovo delo navdihuje velika ljubezen do bl. škofa A. M. Slomška in neomajno zaupanje v Božjo previdnost. Čestitam.
Ko se veselimo te globoke povezanosti med sodelavci in sodelavkami RO moramo dodati še eno razsežnost. Gotovo ni radijske postaje, ki bi imela tako močne, prisrčne in globoke vezi s svojimi poslušalci zlasti s tako imenovanimi »Projevci«. Kje je radijska postaja, ki pelje 400 svojih poslušalcev na kolektivne počitnice z bogatimi duhovnim, turističnim in razvedrilnim programom? Hvala vam »Projevci«, ker predstavljate glavnino dobrotnikov in s svojimi rednimi prispevki omogočate, da glas RO ne seže le v deveto vas, ampak se razlega domala po vsem svetu, kar dokazuje zelo priljubljena oddaja »Slovencem doma in po svetu«. Tu so radijski misijoni, spomnimo se pastoralne priprave in spremljanje prvega in drugega papeževega obiska v Sloveniji in še posebej duhovne priprave na Slomškovo in Grozdetovo beatifikacijo, prenosi sv. maš in drugih cerkvenih slovesnosti, kar z veliko hvaležnostjo sprejemajo zlasti ostareli bolni in osamljeni
To so le nekateri naslovi iz bogatega programa in mnogovrstne dejavnosti Radia Ognjišče, ki so globoko povezane s požrtvovalno ljubeznijo, zavzetostjo in predanostjo današnjega slavljenca gospoda glavnega in odgovornega urednika. Cerkev se mu je skušala nekoliko oddolžiti s podelitvijo častnega naslova »monsignor«, ki se podeljuje duhovnikom za posebne zasluge. Vsi pa dobro vemo, da naš slavljenec živi in se daruje za plačilo, ki ga »molj ne razjeda in rja ne požre« (Mt 6,19), da živi in se daruje za Jezusa Kristusa, za njegov evangelij, ki naj se oznanja tudi na valovih Radia Ognjišče, kakor je svoj čas zapisal: »Želimo biti prijeten sopotnik pri delu, pri molitvi, na poti, v prostem času… Želimo biti resnični prijatelji, biti z ljudmi v veselju in žalosti, v sreči in nesreči, v zdravju in bolezni, v samoti in v veseli družbi«. To je Radio Ognjišče.
3. Predragi v Gospodu! Ko so učenci Jezusa vprašali:«Kdaj bo nastopilo božje kraljestvo, jim je rekel: Božje kraljestvo je že med vami« (prim. Lk 17,20-21). Res, Božje kraljestvo je že tu: nastopilo je z Jezusovim prihodom na ta svet. To je naše veselje. Ni pa še v polnosti uresničeno. To je naša naloga. To je naloga Cerkve v naši domovini, ki se kljub mnogoterim preizkušnjam vztrajno in pogumno podaja na pot nove evangelizacije in pastoralne prenove, ki jo navdihuje apostolska spodbuda papeža Frančiška »Evangelij veselja«, delovno gradivo za sinodo o družini in še posebej krovni dokument pastoralne prenove »Pridite in poglejte«, ki od nas pričakuje, da se resno soočamo s pastoralnimi izzivi, med njimi: vračanje k virom, ki so molitev, božja beseda in bogoslužje. V poglobljeni zvestobi virom tudi rešujemo zaskrbljujoče pomanjkanje duhovnih poklicev in želimo stopiti na še neizhojena pota molitve in dela za duhovne poklice in ustvarjati kulturo poklicanosti, ki bo mladim pomagala slediti Božjemu klicu. Zahvalim se vam, da ste to srebrnomašno slavje povezali z molitvijo za duhovne poklice pred sveto mašo.
Nadvse so pomembna naša župnijska občestva, v katerih naj bi posamezni člani, tudi ob animaciji Radia Ognjišče, z obnovljeno apostolsko gorečnostjo drug drugemu pomagali na poti k osebni veri in k osebnemu srečanju z Jezusom, da bi se lahko drug drugemu darovali v ljubezni (prim. PIP 59). Naša vera se vidno uresničuje na mnogotere načine, še posebej v karitativni dejavnosti, ki pozna telesna in duhovna dela usmiljenja.
Hvala Radiu Ognjišče za mnogovrstne pobude, tudi za današnjo akcijo »Dobro delo dobro dene«, ko pred stolnico stoji kombi Karitas in se zbira hrana in druga pomoč za revne družine. In končno in ne nazadnje, ima Cerkev v naši domovini še veliko nalogo, da v času, ko še zdaleč niso rešena vprašanja iz naše polpretekle zgodovine, vztrajno in pogumno utira pota in načine, ki vodijo k spravi, odpuščanju in novemu življenju v luči in moči evangelija.
Zahvalimo se glavnemu in odgovornemu uredniku RO in vsem njegovim sodelavkam in sodelavcem za poslanstvo, ki ga uresničujete na vseh področjih, še posebej v promociji duhovne kulture, v promociji vrednot krščanskega življenja, sprave in odpuščanja v duhu evangelija.
Dragi gospod srebrnomašnik! Za svoje novomašno geslo si izbral misel iz preroka Izaija:«Tukaj sem, Gospod, ker si me klical« (prim. Iz 6,9). Hvala ti, da si v dosedanjem obdobju svojega duhovništva zvesto sledil in napredoval v zvestobi temu vodilu. Prepričani smo, da bo tako tudi v bodoče. Naj te spremlja obilen Božji blagoslov, varstvo in milina Božje Matere Marije ter zgled in priprošnja tvojega zavetnika sv. Frančiška Ksaverija in bl. škofa A. M. Slomška.
To so naše želje, to so naša voščila, to je naša molitev. Amen.
+ dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof
apost. adm. mariborske nadškofije