DAN DRŽAVNOSTI – MAŠA 2015 Celje, 25.6.2015
Uvod v bogoslužje:
Spoštovani vsi navzoči, sestre in bratje v Kristusu!
Veselimo se v Gospodu, ko smo se zbrali k sv. maši za domovino, danes, na dan državnosti, na rojstni dan naše domovine, ko obhajamo 24. obletnico njene razglasitve.
Zato najprej pozdrav domovini…./.zbor… državna himna ./

Spoštovani !
Prišli smo, da se Bogu zahvalimo za prehojeno pot, za vrednote in darove, ki nam jih Bog naklanja po naši domovini. Letošnji rojstni dan naše domovine obhajamo v povezavi s 70. obletnico konca druge svetovne vojne in dogajanja povezanega s tem obdobjem. V teh dneh so se zvrstile že različne proslave in srečanja: proslava Mestne občine Celje, ki jo mestni grb s tremi zvezdami še posebej povezuje z domovino in državnim grbom s tremi celjskimi zvezdami, državna proslava v Ljubljani, maša za domovino in kresovanje sinoči pri Sv. Jožefu v Celju, pohod po Slomškovi poti in sv. maša za domovino danes v Žički kartuziji in sedaj slovesno bogoslužje v naši stolnici.
Lepo pozdravljeni vsi, ki ste se zbrali k temu slovesnemu bogoslužju – k sv. maši za domovino v stolnici, ki je istočasno vrh molitvene devetdnevnice, ki nas je v teh dneh po slovenskih župnijah in molitvenih skupinah povezovala v molitvi, postu in dobrih željah za duhovni in materialni blagor naše domovine. Prisrčen pozdrav predstavnikom Mestne občine knežjega mesta Celje, skupaj s pooblaščencem župana g. mag. Markom Zidanškom, pozdrav poslankam in poslancem Mestnega sveta ter predstavnikom kulturnih, vzgojno–izobraževalnih, dobrodelnih in zdravstvenih ustanov našega mesta.
Prisrčen pozdrav vam, spoštovani veterani vojne za Slovenijo, ki ste najgloblje povezani z dogajanjem in vsebino današnjega praznika, pozdrav vam, spoštovani člani območnega združenja Celje, Štore; pozdrav policijskemu veteranskemu društvu Sever-odbor Celje, predstavniku Policijske uprave Celje, predstavniku Slovenske vojske, predstavnikom Občinske Gasilske zveze Celje, Občinske Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah in predstavnikom gasilskih društev mesta Celja.
S posebno hvaležnostjo med nami pozdravljam duhovnike, redovnike, redovnice in še posebej predstavnika Srbske pravoslavne Cerkve, gospoda duhovnika SPC Isa Kides, protojereja stavrofora, in gospoda Nazifa Topus, imama Islamske verske skupnosti v Celju.
Lep pozdrav tudi liturgičnim sodelavcem, ministrantom, bralcem in moškemu pevskemu zboru, ki nam bo s pesmijo pomagal vstopiti v skrivnost sv. bogoslužja in doživljati Božjo bližino.

Slovenija nas povezuje v naših skupnih nalogah, radostih, uspehih pa tudi v preizkušnjah, neuspehih in problemih. Zahvalimo se Gospodu, če smo kaj dobrega storili za blagor domovine in pripravimo naša srca, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti… Vsemogočnemu Bogu…

Homilija
Spoštovani vsi navzoči, sestre in bratje v Kristusu!
Slovesno obhajanje Dneva državnosti, letos že 24. rojstnega dne naše domovine, je vedno priložnost, da s pesnikom nekoliko premerimo razdaljo in nebeško stran in se vprašamo, kaj mi pomeni domovina, kakšen je moj
odnos do domovine oziroma do države, kaj bo treba še postoriti, da se bomo približali cilju in namenu te ustanove, ki je skupna blaginja, ki je ustvarjanje pogojev, da bo sleherni človek in državljan naše domovine živel človeka vredno življenje in mu bo omogočeno vse tisto, kar določa polnost, srečo in smisel sedanjega, prihodnjega in večnega življenja.
1. Pri iskanju odgovora na to vprašanje nam pomagajo različni strokovnjaki; voditelji narodov in držav vseh časov, na poseben način naši pesniki in pisatelji, ki s svojo mislijo in umetniško besedo utirajo pota in cilje naše domovine, našega naroda in narodov sveta.
To je najprej naša himna, Prešernova Zdravljica, ki nas na poseben način vodi k vrednotam naše domovine in k uresničevanja naše narodne, duhovne, materialne, kulture in politične identitete in samobitnosti… vedno, še posebej danes, naj v našem življenju močno odmeva žlahtno vabilo: »Komur najprej veselo, zdravico bratje č’mo zapet, Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet… pa tudi, vedno aktualen izziv in naloga: »Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar jih ima Slava, vsi naj si v roke sežejo… In misel Otona Zupančiča, ki bo zapisana na spomeniku sprave, ki ga želimo postaviti v Ljubljani: »Domovina je ena, nam vsem podeljena in eno življenje in ena smrt«… ali preroška beseda Ivana Cankarja: »…O, domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje. Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal… in je rodila – vzrasla so nebesa pod Triglavom…«
To niso in ne smejo biti sanje… to je možnost in priložnost, ki je pred nami…
Nekaj tega je že uresničenega. Slovenija, naša domovina s 24 letno zgodovino postaja država s tradicijo… z izkušnjo s priložnostjo, da dobre izkušnje poglabljamo, razvijamo in se na napakah učimo…. Naše knežje mesto je v teh letih vsestransko napredovalo na vseh področjih; posebej se veselimo obnove mestnega jedra in vračanja življenja v mesto… posebej, da Marijino znamenje stoji, in pod njim sv. Jožef, sv. Florjan in Sv. Rok, ki čuvajo mesto,… in drevesa rastejo, čeprav so jih od vseh strani odkopali… na Glavnem trgu in pri Metropolu…, čistijo zrak, nudijo prijeten pogled, dajejo senco, na njih gnezdijo ptice…

2. Vendar problemi ostanejo, nastajajo vedno novi in so vabilo k iskanju rešitve… Za nas kristjane in za vse ljudi, ki v srcu dobro mislijo, je smer, pot in rešitev Božja beseda, zapisana v sv. pismu. Vzemimo samo preroško besedo in vizijo iz današnjega berila, ko nas prerok Izaija povabi, na Gospodovo goro, k kateri bodo vreli vsi narodi in rekli: »Pojdimo na Gospodovo goro, k hiši Jakobovega Boga, da nas pouči o svojih potih, da bomo hodili po njegovih stezah… Kdaj hodimo po njegovih stezah? Takrat, kadar prekujemo meče v lemeže in sulice v vinjake… preroška beseda, ki je rešitev za vsa še tako zapletena mednarodna, narodna in tudi za naša družbena vprašanja, tudi za pota in cilje naše domovine, pa tudi Cerkve, sleherne človeške skupnosti, še posebej družine… Kaj namreč pomeni prekovati meče v lemeže..? «meč, orožje«, je simbol za krivico in nasilje …. prinaša zlo, trpljenje smrt, »lemež, del pluga« simbol dobrega….. rojeva blaginjo, napredek….prekovati meče v lemeže ….pomeni….. premagovati ovire in težave, ki bremenijo naše medsebojne odnose, ki zavirajo naš resnični duhovni in materialni napredek sodelovanje, razumevanje, prijateljstvo, odpuščanje, spravo, mir,

Obhajanje 70. obletnice konca druge svetovne vojne je v naši domovini tudi spodbudilo in pospešilo prizadevanja za reševanje še vedno odprtih ran in mnogih nerešenih vprašanja našega medvojnega in povojnega obdobja, ki obremenjujejo našo sedanjost in prihodnost. Pot je samo ena; tista, ki nam jo je pokazal France Prešeren: »Edinost, sreča, sprava k nam naj se vrnejo, otrok, kar jih ima Slava naj si v roke sežejo. To pot nam je davno pred Prešernom s svojim zgledom in s svojo besedo pokazal Jezus Kristus, ki je v središče svojega oznanila in odrešenjskega delovanja postavil novo zapoved edinosti in ljubezni, ki naj povezuje Jezusove učence in vse ljudi, ki v srcu dobro mislijo. V znamenitem govoru na gori Jezus nastopi kot tisti, ki dopolnjuje postavo in preroke, ko pravi: Rečeno je bilo: »Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim, ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci vašega Očeta, ki je v nebesih. Zakaj on veleva soncu, da vzhaja nad dobrimi in hudobnimi in pošilja dež krivičnim in pravičnim… Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš Oče nebeški (Mt 5,43-48).
Jezusovi učenci so se poskušali malo izmikati zapovedi brezpogojne ljubezni do sovražnikov, ki je razpoznavno znamenje krščanstva; zato je Peter vprašal Jezusa: »Gospod, če moj brat greši zoper mene, do kolikokrat naj mu odpustim? Do sedemkrat ?(prim. Mt 18,21); tako so učili učitelji postave. Jezus mu odgovarja: »Ne rečem ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat« (Mt 18,22), to se pravi, da je treba vedno odpustiti.
3. Cerkev v naši domovini se že tretje leto pogumno sooča z nalogami pastoralne prenove, ki jo usmerja krovni dokument »Pridite in poglejte«. Prenova Cerkve in njenih ustanov se uresničuje v peterih razsežnostih, med katerimi zavzema pomembno mesto prizadevanja za spravo, sožitje in mir v našem narodu. V pastoralnem vodilu »Pridite in poglejte«(PIP93-96) je rečeno, da se Cerkev v Sloveniji čuti posebej nagovorjena in dolžna, da prispeva svoj delež k notranjemu miru posameznikov, k narodni spravi ter k splošni kulturi sprave in odpuščanja. Po krščanskem razumevanju sprave se proces začne z žrtvijo, ne s krivcem in to velja tudi v primerih, ko je žrtev trpljenje ali krivico utrpela s strani katoličanov. Spravo prevečkrat želimo doseči s pritiskom na krivca, da bi le-ta prvi spoznal svojo krivdo in se pokesal. Ne tako. Kristjani verjamemo, da se Bog najprej obrača k žrtvi, k njeni ranjeni in ponižani človečnosti. Najprej oznanja njo in preko nje seže tudi do krivca. Vzor za prvenstvo žrtve prihaja s križa, na katerega so pribili Jezusa Kristusa, ko je molil: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo« (Lk 23,34). Proces sprave se torej začne pri odpuščanju in kristjani, učenci Jezusa Kristusa in z nami vsi ljudje, ki v srcu dobro mislijo, smo prvi poklicani na to pot. 70. obletnica konca 2. svetovne vojne in tudi praznik naše domovine naj bo zato nova spodbuda in nov korak na tej poti.

Zato, bratje in sestre, obhajajmo praznik naše domovine, pojdimo na Gospodovo goro, prekujmo meče v lemeže v iskrenem prizadevanju za harmonijo, za odpuščanje in spravo, za blagoslovljene odnose z Bogom, z bližnjim, s stvarstvom in s samim seboj… tu je izhod, tolažba, pomoč in rešitev…
Tu so odgovori na naša vprašanja in izzive, za našo sedanjost in za našo prihodnost. Amen.

+Stanislav Lipovšek, celjski škof