GORNJI GRAD 2015 12.9.2015 OB 15.00
SLOVESNO BOGOSLUŽJE OB 875.OBLETNICI USTANOVITVE BENEDIKTINSKEGA SAMOSTANA V GORNJEM GRADU

V soboto, 12.9.2015, je na pobudo celjske škofije in Občine Gornji Grad potekala slovesnost, s katero smo obeležili 875. obletnico ustanovitve nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu. Sveto mašo je skupaj z dvema avstrijskima škofoma in duhovniki daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, čigar nagovor objavljamo:

Božja beseda:
1. berilo: Iz 2,1-5, Pojdimo na Gospodovo goro…
2. berilo: Apd 1,3-8, In boste mi priče….
Evangelij: Mt 5, 13-14, Vi ste luč sveta…

Uvod v bogoslužje:
   Dragi sobrat v škofovski službi, spoštovani gospod predstojnik salezijanske družbe v Sloveniji, sobratje duhovniki in redovniki, diakoni in bogoslovci, spoštovani predstavniki benediktinskih samostanov, gospodje župani in gostje iz Avstrije in Italije, sestre in bratje v Kristusu!

   Veselimo se v Gospodu, ko smo zbrani pri slovesnem bogoslužju v tem veličastnem svetišču v Gornjem Gradu, ob 875. obletnici ustanovitve benediktinskega samostane v Gornjem Gradu. Z velikim veseljem in hvaležnostjo se pridružujem pozdravnim besedam tukajšnjega g. župana in vas tudi jaz v imenu celjske škofije, v imenu tukajšnje župnije in Cerkve v Sloveniji prisrčno pozdravljam.
875 let je minilo od tistega davnega leta Gospodovega 1140, ko je takratni oglejski patriarh Peregrin I. tu, v Gornjem Gradu, ustanovil benediktinski samostan, ki naj bi bil izhodišče in žarišče močnega duhovnega in misijonarsko-pastoralnega delovanja v duhu benediktinske karizme, ki jo navdihuje znamenita Regula očaka Benedikta ter meniško vodilo: »Moli in delaj – ora et labora«, ki je postalo navdih in kažipot evropske kulture in civilizacije.
   Domači župnijski pevski zbor je na začetku tega slovesnega bogoslužja zapel pesem-hvalnico sv. mučencema Mohorju in Fortunatu, ki sta zavetnika tega svetišča, te župnije in tega kraja, pa tudi oglejske katedrale in oglejske Cerkve, ki je bila vse od poapostolskih časov žarišče močnega misijonskega delovanja. Zato smo posebej veseli, da med nami pozdravljamo gospoda dekana, ki zastopa goriškega g. nadškofa in oglejsko Cerkev.
   Skupaj z njim prisrčno pozdravljam tukajšnjega rojaka, mag. Janeza Potočnika, predstojnika Salezijanske družbe v Sloveniji, predstavnike benediktinskih samostanov iz Avstrije, med njimi spoštovanega gospoda upokojenega linškega škofa in nekdanjega opata benediktinskega samostana St. Lambrecht, njegovo Exzellenzo, gospoda msgr. Maximiliana Aicherna OSB, g. Benedikta Plank OSB, opata samostana St. Lambrecht in g. p. Siegfrieda Strattmana OSB, dekana in predstavnika benediktinskega samostana Sv. Pavla v Lavantinski dolini, ki ima posebne zasluge za promocijo nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu, saj je v ta kraj pripeljal Benediktovo pot in je tudi danes s skupino pohodnikov priromal v to častitljivo svetišče. Prisrčen pozdrav predstavnikoma Srbske pravoslavne Cerkve in predstavnikoma Malteškega viteškega reda, pozdrav pevskemu zboru, liturgičnim sodelavcem in vsem vam dragi verniki, ki ste v tako velikem številu napolnili to mogočno svetišče.
   Vse vas vabim, da uresničimo tisto, kar je tem trenutku najvažnejše, to se pravi, da na široko odpremo vrata svojega srca božjemu delovanju, ki nas želi napolniti s svojo milostjo, z milostjo in močjo Sv. Duha, da bo to jubilejno slavje resnično blagoslovljena postaja v našem življenju, ki bo bogato odmevala in duhovno bogatila naše krščansko življenje in osvetljevala pot, ki je pred nami.
In če je v nas in v naših medsebojnih odnosih kaj tega, kar ovira in hromi božje delovanje, to iskreno obžalujmo, da bomo vredno obhajali to spominsko bogoslužje, Bogu v zahvalo in vsem nam v duhovno rast, posvečenje in zveličanje…

Homilija
   Spoštovani sobrat v škofovski službi, sobratje duhovniki in redovniki, spoštovani predstavniki benediktinskih samostanov, spoštovani gostje iz Avstrije in Italije, diakon in bogoslovci, bratje in sestre v Kristusu!

   Ko smo zbrani pri slovesnem bogoslužju in hvalimo Gospoda ob 875. obletnici ustanovitve benediktinskega samostana v Gornjem Gradu, smo poslušali Jezusovo besedo, vzeto iz znamenitega govora na gori, kjer Jezus pravi: »Vi ste luč sveta. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5, 14-16).
   1. Te Jezusove besede so navdihovale naše verne prednike v Ogleju, da so brali znamenja časa in so ponesli luč vere našim prednikom. To se je zgodilo ob znamenitem misijonu, ki so ga vodili oglejski misijonarji, to se je ponovno zgodilo ob evropskem misijonu, ki ge je leta 525, začel sv. Benedikt in so ga nadaljevali njegovi duhovni sinovi, ki so ponesli luč evangelija narodom Evrope, tudi našim dedom v Karantanijo.
   Luč in moč božje besede je navdihovala tudi oglejskega patriarha Peregrina I. (1131-1161), ki je leta 1140 tu v Gornjem Gradu ustanovil benediktinski samostan in mu v duhu znamenite Regule in meniškega gesla »Moli in delaj« dal izredno pomembno duhovno poslanstvo, ki jo je samostan uresničeval 332 let, vse do svoje ukinitve leta 1472, ko je samostan in njegovo premoženje prešlo v upravo leta 1463 ustanovljene ljubljanske škofije.
   Božja beseda je navdihovala tudi pastirje ljubljanske škofije, da so v večkrat težavnih zgodovinskih okoliščinah z različnimi pastoralnimi ustanovami ohranjali in nadaljevali duhovno dediščino in poslanstvo nekdanjega benediktinskega samostana.
   Izredno pogumno dejanje je bila gradnja tega veličastnega svetišča, v katerem smo sedaj zbrani in ga je leta 1752 kot ljubljansko stolnico začel graditi in ga je do svoje nenadne smrti leta 1757 v glavnem dokončal takratni ljubljanski škof Ernest Amadej grof Attems. To je še danes ena največjih cerkva v Sloveniji, biser baročnega stavbarstva in tudi slikarstva, saj to svetišče krasijo vrhunska dela znamenitega baročnega slikarja Martina Johanna Schmidta iz Kremsa, imenovanega kar Kremserschmidt, pa tudi slike Leopolda Layerja in Valentina Metzingerja. V kripti tega svetišča so pokopani prvi ljubljanski škofje Sigismund Lombergar, Krištof Ravbar, Janez Tavčar in Ivan Kacijanar, ki imajo v preddverju tega svetišča tudi mogočne nagrobnike.
   Graditelj te znamenite katedrale ljubljanske škofije škof Attems je pokopan v bližnji pokopališki cerkvi sv. Magdalene, ki je bila v času gradnje tega svetišča župnijska cerkev. Tu je pokopan tudi Attemsov predhodnik škof Sigismund Schrattenbach, doma na gradu Lemberg v župniji Nova Cerkev pri Celju.
   Že iz teh nekaj podatkov je razvidno, kako močno je bila zgodovina nekdanjega benediktinskega samostana povezana s takratno ljubljansko škofijo, sedaj nadškofijo. Danes bi bil z nami gotovo sedanji ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, pa je skupaj z mariborskim nadškofom metropolitom msgr. Alojzijem Cviklom na službenem obisku v Rimu.
   2. Ko omenjamo nekatere dogodke na izredno razgibani in včasih naravnost dramatični zgodovinski poti benediktinskega samostana v Gornjem Gradu, ne smemo spregledati najvažnejšega. In to je dejstvo, da se je v tem kraju vedno, še pred ustanovitvijo samostana leta 1140, uresničevalo delo odrešenja, saj je tu že prej bila pražupnija sv. Mohorja in Fortunata, ki je preživela vsa zgodovinska obdobja, vzpone in padce, radosti in preizkušnje. Vedno se je tu gradilo božje kraljestvo med že in še ne božje odrešitvene zgodovine (prim. Rim 8,18) ali kot je rekel Sv. Avguštin: »med tolažbami Boga in preizkušnjami sveta« (De civitate Dei XVII, 51,2).
   Zato velja naša zahvala danes predvsem duhovnikom in vernikom tega kraja in te častitljive župnije, ki so v vsem tem času, domala 1000 let vztrajali v zvestobi Jezusu Kristusu in so pod varstvom Božje Matere Marije in po zgledu in priprošnji Sv. Mohorja in Fortunata bili nosilci odrešenjskega delovanja in so kljub vsem težavam ohranjali in dopolnjevali dragoceno duhovno izročilo in skrbeli ne le za to častitljivo svetišče, ampak tudi za pokopališko cerkev sv. Magdalene, ki je omenjena že leta 1438 in so jo leta 1869 prezidali in ji dali sedanjo podobo. Še starejši sta podružni cerkvi Sv. Lenarta in podružna cerkev sv. Florjana, obe iz sredine 15. stoletja.
   Vse tri podružne cerkve so obnovljene, notranjščina in zunanjščina, in odlično vzdrževane, za kar gre zasluga ne le vernim prednikom ampak tudi duhovnikom in vernikom, ki danes živijo v Gornjem Gradu in skrbijo za vsestranski, duhovni in materialni, blagor prebivalcev tega kraja.
   3. Nobena skrivnost ni, da se ravno v teh dneh od župnije poslavlja dosedanji gospod župnik Jože Belak in prihaja novi župnik g. Ivan Šumljak, zato naj mi bo dovoljeno, da se pri tem spominskem bogoslužnem slavju iskreno zahvaljujem dosedanjemu gospodu župniku za njegovo zvesto dušnopastirsko delovanje v tej župniji in iskreno pozdravljam novega g. župnika z željo, naj ga v njegovem dušnopastirskem delu spremlja obilen Božji blagoslov, varstvo Božje Matere Marije ter zgled in priprošnja sv. Mohorja in Fortunata.
   Skupaj z dosedanjim in z novim g. župnikom se zahvaljujemo tudi vsem župnijskim sodelavcem in sodelavkam, še posebej cerkvenim ključarjem, članom ŽPS, župnijskemu pevskemu zboru, Župnijski karitas in vsem drugim sodelavkam in sodelavcem. Naša zahvala je tudi obljuba, da vam bomo pomagali in bomo z združenimi močmi zmogli ohranjati, poglabljati in bogatiti dragoceno dediščino in duhovno poslanstvo župnije Sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu.
   Posebno zahvalo in priznanje izrekamo tudi g. Stanku Ogradiju, županu Občine Gornji Grad, za zgledno sodelovanje med občino in župnijo, še posebej za pobudo in organizacijo tega spominskega slavja ob 875. obletnici ustanovitve benediktinskega samostana v Gornjem Gradu.
   Prav je, da poznamo zgodovino, ki je in ostane učiteljica življenja in nam pomaga, da ob izkušnjah iz preteklosti znamo izbirati in se pravilno odločati za dobro in zavračati zlo in odgovarjati na znamenja časa.
Priložnosti in izzivov je veliko.
   Pravkar smo vstopili v novo pastoralno, šolsko in veroučno leto. Danes dopoldne smo imeli v osrednjem škofijskem Marijinem svetišču v Petrovčah srečanje molivcev za duhovne poklice, ko smo Mariji še posebej priporočali, da bi tisti, ki jih Gospod kliče v duhovniški ali redovniški poklic, ne oklevali, ampak bi zvesto sledili Božjemu klicu.
   To se je velikokrat zgodilo tudi v gornjegrajski župniji, iz katere je izšlo veliko zglednih duhovnikov, redovnikov in redovnic, med njimi nekdanji celjski opat Franc Ogradi, sorodnik sedanjega g. župana Stanka Ogradija. To se je zgodilo tudi nekako pred 35 leti, ko je Božji klic začutil vaš rojak, tukaj navzoči mag. Janez Potočnik, sedaj predstojnik Salezijanske družbe v Sloveniji, ki ga posebej prisrčno pozdravljamo.
   Zelo smo veseli pobude, ki jo prinaša Benediktova pot, ki povezuje evropske narode, in jo spodbuja in usmerja benediktinski samostan Sv. Pavla v Lavantinski dolini in še posebej p. Siegfried in njegovi sodelavci.

   V 1. berilu smo poslušali preroka Izaija, ki nas je povabil, da gremo na Gospodovo goro, da nas pouči o svojih potih, da bomo hodili po njegovih stezah (prim. Iz 2,3).
Sobratje duhovniki in redovniki, spoštovani gostje, sestre in bratje v Kristusu!
Stopimo na to pot. In naj nas na tej poti spremlja obilen Božji blagoslov, zgled in priprošnja naši zavetnikov sv. Mohorja in Fortunata in tudi sporočilo slovesnega bogoslužja ob 875. obletnici ustanovitve benediktinskega samostana v Gornjem gradu. Amen.

+ dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof