Podoba Marije Pomagaj je dar dosedanjega župnika Damjana Kejžarja, ki je bil med glavnimi ustvarjalci in urejevalci nove pridobitve.

Blagoslovili so jo po maši (v avli doma) v četrtek, 14. avgusta, ki jo je ob somaševanju novega župnika Janeza Furmana, župnika v odhajanju Damjana Kejžarja in še dveh župnikov daroval škof Maksimilijan Matjaž, najvišji udeleženec pa je bil novi apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Luigi Bianco. Prepeval je pevski zbor iz Bistrice ob Sotli. Vsem čestitkam, zahvalam in pozornostim je sledila tudi pogostitev.

Srce doma

»Vsak dom ima srce. In danes, dragi prijatelji, naš dom dobiva prav posebno srce. To našo Marijino kapelico. Njene stene bodo hranile tihe molitve, solze in nasmehe. Njena vrata bodo odprta vsakomur, ki bo iskal mir, moč in tolažbo v trenutku bolečine. Ta prostor ni zgrajen le iz kamna in iz lesa, ampak iz hvaležnosti, ljubezni in skupne želje, da bi tukaj živeli povezani in obogateni z vero,« so bile pozdravne besede direktorice Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Gordane Drimel na začetku maše.

Kraj hvaležnosti, opore in upanja

Ob koncu maše pa je spregovorila o pomenu kapele tudi županja občine Kozje Milena Krajnc. Poudarila je: »To ni le prostor molitve in bogoslužja, temveč tudi prostor miru, tišine in tolažbe za vsakogar, ki bo stopil vanjo. V življenju se vsak izmed nas kdaj znajde v trenutkih, ko potrebuje zavetje. Kapela bo postala prav takšno zavetje, kotiček, kjer bomo prisluhnili sami sebi, našli notranjo moč in začutili povezanost z drugimi in Bogom. Duhovna dimenzija življenja je pomembna ne glede na našo starost.

Prav tukaj med stenami doma, kjer živite ljudje z bogatimi življenjskimi izkušnjami, je tak prostor še toliko dragocenejši. Naj bo ta kapela kraj hvaležnosti za preteklost, opora za sedanjost in upanje za prihodnost. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem prav vsem, ki so prispevali k nastanku tega svetega kotička, od ideje pa vse do izvedbe, danes posebej gospodu Damjanu Kejžarju in avtorju križevega pota mag. Petru Krivcu.«

Srce kapele je Jezus

Kapelo je predstavila faranka župnije Sv. Petra pod Svetimi gorami prof. Vesna Božiček z besedami:

»Spoštovani vsi prisotni, ki ste z radostjo v srcu danes tukaj, v Enoti Kozje, Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah!

Danes je pomemben dan, s pomembnim dogodkom, ki je začel,  tukaj v Enoti Kozje, pisati novo zgodbo, bogatejšo zgodbo duhovnega življenja. Posvečena bo kapela Marije Pomagaj, z vsem kar jo bogati, ponuja in bo dajala, od danes dalje, nekaj več za duhovno zdravje in življenje, vam stanovalcev in vsem tistim, ki jo bodo obiskovali ter se v njej zadrževali. Tu boste našli umirjenost, spokojnost, možnost za razmislek, poglobitev v sebe, boste prisotni pri sv. maši, opravili sv. spoved in prejeli sv. obhajilo. Tu boste lahko odpri svoja srca Bogu, Mariji, poiskali svoj notranji mir in izprosili ta notranji mir tudi za vaše domače, ki v tempu sedanjega časa morda ne najdejo poti do njega.

Ta blagoslovljena kapela bo dajala moč notranjega življenja tukaj na zemlji,  in bo tudi kažipot za v večnost. Ideje in prošnje ustvarjalcem, za notranjo ureditev te kapele, so duhovnikove, od g. Damjana Kejžarja, ki je 20 let duhovno vodil župnijo sv. Peter pod Sv. gorami in je nekaj let tudi duhovno deloval pri vas v Kozjem. Od nas vseh sedaj odhaja tja, kamor ga kliče Gospod.

Kapeli je podaril sliko brezjanske Marije pomagaj, ki jo je prejel kot darilo. Zapušča nam veliko vsega materialno ustvarjenega, največ v naši župniji, nekaj pa tudi v vaši. Vendar nam vsem zapušča veliko več in marsikaj bomo šele nekega bodočega dne razumeli. Tu mislim na njegovo veliko zapuščino duhovnosti, na njegove prijazne besede, če smo jih le hoteli slišati, ki so temeljile na prijaznem in nevsiljivem vabilu, kot je evangelist Matej povzel Jezusove besede: «Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi…«

Danes smo se zbrali tukaj, v kapeli, ob daritvenem oltarju, pred tabernakljem, ambonom in ob kropilniku. Vse to je s svojim znanjem poznavanja lesa in z ljubeznijo do oblikovanja lesa naredil mizar Tomaž Gabron iz sv. Petra pod sv. Gorami. To daje osnovno podobo te kapele, srce kapele pa je Jezus , ki bo tukaj med vami in bo od danes tukaj v obliki kruha, v novem tabernaklju.

Križev pot je sestavni del bogoslužnega prostora. Ob gledanju podob, ki so močni opomnik na veliko ljubezen Jezusa, ki je daroval svoje življenje za Božje izvoljene in o razmišljanju, kaj nam sporočajo, lahko razmišljamo tudi o lastnem trpljenju, v katerem vselej najdemo smisel, kajti na koncu trpljenja je vselej vstajenje in večno življenje. 

Na stenah kapele danes visijo slike, nekatere še nedokončane, ki pa bodo v kratkem, povzete po križevem potu iz vaše farne cerkve tukaj v Kozjem. Le-te so delo magistra Petra Krivca, vašega domačina, upokojenega izrednega profesorja za didaktiko likovne vzgoje, specialista grafika, človeka, umetnika tudi s poznavanjem sakralne umetnosti. Narejene so po drugačnem postopku in drugačni tehniki kot one v cerkvi. 

Slikarska platna so tista osnova, na katerih je umetnik, s svojim ostrim očesom za lepoto ustvarjenega, s svojim tenkočutnim občutkom za natančnost, prefinjenost, barvo, svetlobo in globino izražanja trpljenja, s čopičem in barvami ustvaril 14 umetniških del-slik postaj križevega pota, ki bodo v tukajšnji kapeli opomnik Jezusovega trpljenja.

Marsikdo, ki bo prihajal v to kapelo, bo molil rožni venec, hranil svojo dušo v težkih urah svojega življenja, v bolezni in trpljenju z upanjem, da njegovo trpljenje in bolezni niso zaman.  Zdravstveni delavci pa naj bi dobili moč, da bi dostojanstveno, spoštljivo, z najvišjo možno mero etičnih in moralnih vrednot skrbeli za tukaj bivajoče in jim pomagali sprejeti njihove križe bolezni in trpljenja kot smisel bivanja, za katerega je vedno vredno živeti.«