V berilu letošnje zahvalne nedelje nas apostol Pavel opominja in spodbuja:

»Bratje in sestre, vi ste Božja zgradba. Po Božji milosti, ki mi je bila dana, sem kot moder stavbenik položil temelj, drug pa nanj zida; vsak pa naj gleda, kako zida. Kajti drugega temelja nihče ne more položiti razen tega, ki je položen, in ta je Jezus Kristus« (1 Kor 3,9-12).

Naj naša zahvala velja najprej Bogu, ki nas je poklical in postavil, da smo udje njegove Cerkve, da smemo pričevati zanj v tem svetu, da smo mi sami Božji tempelj, v katerem želi prebivati Sveti Duh. Spominja nas, da Cerkev ni najprej hiša iz zidakov, temveč živo občestvo vernikov, ki ga gradimo z vero, upanjem in ljubeznijo.

Zahvalna nedelja nas vabi k premisleku, kaj vse nam je dano, in k prepoznavanju znamenj upanja, k čemur nas še posebej spodbuja sveto leto. Prosimo za dar hvaležnosti, ki nas dela žive, srečne – resnično verne, ker vemo, da nam je vse podarjeno in vemo za Darovalca, ki se nam ves podarja. Hvaležnost naj zato preraste v živo vero.

V hvaležni molitvi prosim za vso našo škofijo. Zahvaljujem sem vsem župljanom in župljankam, ki s svojo prisotnostjo, služenjem in vsakdanjo zvestobo ustvarjate občestvo Cerkve v naši škofiji, vsem, ki v občestvu skrbite za najšibkejše, za bolne, starejše, osamljene, ranjene, in jim s svojo prisotnostjo in služenjem prinašate toplino bližine. Hvala za vaše darove, s katerimi podpirate vaše duhovnike in delo župnije in škofije.

Zahvaljujem se vsem duhovnikom, ki vodite župnijska občestva, delite zakramente in vse pogosteje zvesto služite v več župnijah hkrati. Hvala za vašo požrtvovalnost in pastoralno gorečnost.

Hvala redovnicam in redovnikom, ki v naši škofiji pričujete z življenjem po evangeljskih svetih in nas opominjate, da ima Bog v vsaki poklicanosti svoje posebno mesto.

Hvala vsem ostarelim duhovnikom, ki po svojih močeh še služite v Gospodovem vinogradu, hvala pa tudi vsem tistim, ki lahko samo še z molitvijo in daritvijo služite Cerkvi in rasti Božjega kraljestva.

Hvala vsem, ki v občestvu nosite posebno odgovornost, našim katehistinjam in katehistom, ključarjem, organistom, cerkvenim pevcem ter bralcem, izrednim delivcem obhajila in ministrantom, članom župnijskih pastoralnih svetov, sodelavcem Karitas, in vsem drugim, ki z darovano besedo, s časom in talenti pomagate, da župnijsko življenje diha v edinosti in služenju.

Hvala vsem molivcem, še posebej ostarelim in bolnim, ki z molitvijo in darovanjem trpljenja gradite občestvo od znotraj kot nevidni stebri Cerkve.

Hkrati se želim iskreno opravičiti, če v Cerkvi kdaj pozabimo izraziti hvaležnost drug drugemu za skrita in samoumevna dela ljubezni, še posebej tistih, ki so nam najbližji.

Naj današnja zahvalna nedelja v nas prebudi novo občutljivost za drobna znamenja dobrote in nas nauči, da hvaležnost vedno rojeva mir, vero in upanje.

Vsi smo Božji sodelavci – skupaj na poti, skupaj Cerkev, ki jo Kristus sam prenavlja in posvečuje. Naj Bog, ki nas je poklical v občestvo svojega Sina, obilno blagoslovi vse vaše delo, vaše molitve in vašo ljubezen.

Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž,
celjski škof