V Celju je od četrtka do sobote potekal 56. katehetski simpozij z naslovom Biti katehet z družinami, ki ga je ustvarjalno vodila in povezovala celjska ekipa pod vodstvom Klemena Sitarja. Okrog 50 zbranih udeležencev je zavzeto sodelovalo v predavanjih in drugih dinamikah, ki so spodbujale iskanje lastne poti katehetskega dela z družinami, katehetom pa dajale tudi možnost za osebno duhovno rast, druženje in izmenjavo izkušenj.

Murskosoboški škof dr. Janez Kozinc nas je popeljal v živost Božje besede, ki naj jo katehet ne le bere in skuša razumeti, temveč ob njej predvsem odpira srce za nagovor Boga. Poudaril je, da brez zasidranosti v Božji besedi ne more biti resnega katehetskega dela. Beseda, ki jo poslušamo, oblikuje naše govorjenje in mišljenje, to pa naše srce in ravnanje. S svetopisemsko podobo hiše, zgrajene na skali, smo razmišljali o svoji poklicanosti, da gradimo Božje kraljestvo in ustvarjamo hišo odnosov, zasidrano v Gospodu.

V luči te misli je lažje zaupati tudi, da Bog ne kliče usposobljenih, temveč usposablja poklicane. Na slednje se je še kako pomembno opreti tudi pri snovanju katehetskega dela z družinami, ki ga je naslavljalo predavanje dr. Ive Nežič Glavica. Predstavila je smernice, ki jih najdemo v Pravilniku za katehezo. Raziskave kažejo, da sodobne družine pogosto doživljajo večjo raven stresa in obremenjenosti, pomanjkanje občutka stabilnosti in varnosti, ujete so v primež sekularizacije in dvoma o tradicionalnih vrednotah. Kateheza je poklicana, da družinam sredi sodobnega sveta vedno znova prinaša prvo oznanilo, ki je »najbolj potrebno in mora biti v središču evangelizacije«.

Kateheza z družinami v dinamičnosti misijonarskega spreobračanja je zaznamovana s ponižno uvidevnostjo in konkretnim oznanilom, ki ni teoretično in odmaknjeno od osebnih problemov. Občestvo s svojim evangeljskim in katehetskim prizadevanjem, ki je namenjeno družinam, uresničuje versko vzgojo. Ta pomaga družinam pri oblikovanju jasne zavesti o svoji lastni identiteti. Kako nasloviti posamezne vsebine ob delu z družinami, smo preverili ob ciljih Slovenskega katehetskega načrta, sklenili pa s skupnim iskanjem poti, kako razmisleke in teoretične smernice prevesti v konkretne začetke znotraj domačih župnijskih občestev.

Prisluhnili smo primerom dobrih praks različnih načinov katehetskega dela z družinami. Nataša Preglav je spregovorila o družinski katehezi v župniji Gornja Radgona, kjer ta poteka v okviru rednih mesečnih srečanj in tedenskih katehez znotraj posamezne družine. Andreja Lesjak je predstavila model družinske kateheze v župniji Polzela, kjer imajo mesečna srečanja po skupni nedeljski sveti maši in tedenske izzive za družine. Gre za župnijsko pobudo znotraj dvostebrnega modela vzporedne redne in družinske kateheze. Slavko Rebec pa je predstavil primer katehez z družinami v pripravi na prejem zakramentov in katehetske obiske družin.

Hvaležni smo tudi za večera. V prvem nas je p. dr. Andraž Arko navduševal za vključevanje filmske umetnosti v katehezo, v drugem pa Milada Kalezić opogumila s svojo življenjsko zgodbo, ki jo je zaokrožila z besedami: »Dajmo ognja drug drugemu!«

Obilo misli, spodbud, izzivov – morda dovolj za kakšen nov korak. Vsa prizadevanja priporočamo v molitev, hkrati pa vabimo na ponovitev katehetskega simpozija, ki bo potekal od 12. do 14. februarja v Strunjanu.

Simona Gregorčič, SKU

Prispevek je bil prvič objavljen na spletni strani Slovenskega katehetskega urada (katehet.si.)

Fotografije: Klemen Klemen