V počastitev 20. obletnice Škofije Celje je v torek, 19. maja, v Narodnem domu v Celju potekala slavnostna akademija z naslovom V Svetem Duhu se prepoznavamo.

Na akademiji so bili prisotni prvi celjski škof dr. Anton Stres, drugi celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, sedanji škof ordinarij dr. Maksimilijan Matjaž, mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl, soboški škof dr. Janez Kozinc, upokojeni mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek, predstavniki Srbske pravoslavne cerkve, župan Mestne občine Celje g. Matija Kovač, ki je zbrane tudi pozdravil in se zahvalil za plodno sodelovanje s škofijo na različnih področjih.

Med gosti so bili tudi nekdanji celjski župan Bojan Šrot, župani ostalih občin naše škofije, nekateri poslanci državnega zbora, predstavniki ustanov, ki sodelujejo s celjsko škofijo in s katerimi sooblikujemo življenje v našem mestu in regiji, škofijski sodelavci, rektor ljubljanskega bogoslovja, duhovniki, diakoni, redovniki in redovnice.

Akademijo je povezovala ga. Bernardka Radej.

Program je s svojim petjem obogatil zbor Collegium Vocale z zborovodkinjo ga. Bernardo Preložnik Kink, pri dveh pesmih pa se jim je pridružil tudi njihov nekdanji član in sedanji soboški škof dr. Janez Kozinc.

Praznovanje kot priložnost za hvaležnost, pogum in novo zaupanje

Naslov akademije je del naše škofijske vizije, ki se sklada s sinodalnim dogajanjem zadnjih let, ko se učimo poslušati, razločevati in predvsem hoditi skupaj kot Cerkev. Kot je v uvodnem pozdravu izrazil celjski ordinarij škof dr. Maksimilijan Matjaž:

»Dvajset let v zgodovini Cerkve res ni neko veliko obdobje, je pa priložnost, da se ustavimo, se zahvalimo, se poveselimo in se okrepljeni zazremo v prihodnost.

V zadnjih letih v času sinodalne prenove, ki jo je sprožil papež Frančišek, je dozorevala prenovljena vizija škofije, ki jo želimo tudi danes tukaj ponovno izreči kot skupno poslanstvo: »V Svetem Duhu se prepoznavamo in oblikujemo kot dejavni in sočutni člani občestev, kot misijonarski učenci in voditelji.«

Ta vizija nas vabi, da postajamo Cerkev poslušanja, bližine, sodelovanja in soodgovornosti.

Želimo biti Cerkev, ki išče in z jasnim evangeljskim oznanilom pogumno stopa naproti človeku današnjega časa.

Posebno pozornost želimo nameniti temeljni evangelizaciji, izobraževanju in oblikovanju laikov aktivnih skupnosti, družinski katehezi in spremljanju mladih in katehumenov.

Naj bo praznovanje 20-letnice priložnost za hvaležnost, pogum in novo zaupanje.  Hvala vsem, ki ste teh dvajset let soustvarjali življenje naše škofije. In hvala vsem, ki boste z nami tudi v prihodnje – kot romarji upanja. Bog blagoslovi našo škofijo, našo deželo in naš narod!«

Krščanstvo se šele začenja

Osrednji govornik je bil prvi celjski škof dr. Anton Stres, ki je s pogledom nazaj osvetlil prihodnost naše Cerkve. Poudaril je, da ni dovolj, da se spominjamo začetkov; vprašati se moramo, kako bomo živeli evangelij v naslednjih desetletjih, ko krščanstvo ne bo več kulturna samoumevnost.

Ne bo odločilno vprašanje, koliko nas je, temveč ali bodo naše župnije in skupnosti postajale prostori, kjer verniki svojo vero utrjujejo in poglabljajo v molitvi in bogoslužju, si zanjo med seboj pričujejo ter jo z veseljem misijonarsko delijo z drugimi v svojem okolju.

Sinodalnost v tem kontekstu ni zgolj program, temveč življenjski slog Cerkve: poslušanje, soudeležba, razločevanje in soodgovornost vseh krščenih. Takšna občestva niso zaprte skupine, temveč odprti prostori bližine.

V svetu, ki ga zaznamuje osamljenost, so poklicana postati kraji srečanja, solidarnosti in upanja ter z jasnimi stališči stopati v javni prostor tam, kjer gre za dostojanstvo človeške osebe.

Poudaril je, da bo Cerkev prihodnosti Cerkev bližine in ne moči. Vera se v sekularizirani družbi prenaša predvsem po moči osebnega pričevanja, ki se napaja v živem krščanskem občestvu.

Nagovor je zaključil z besedami mučenca Aleksandra Mena: »Krščanstvo se šele začenja.« Ta stavek po njegovih besedah ni romantičen optimizem, temveč izpoved vere, da Sveti Duh deluje tudi tam, kjer se zdijo razmere neugodne.

Podelitev najvišjih škofijskih priznanj

V teh 20 letih so mnogi dali škofiji neizbrisen pečat. Škof Maksimilijan je ob koncu akademije trem izmed njih izročil najvišje škofijsko priznanje, Celjski Kristogram. Prejeli so ga g. Klemen Sitar, tajnik škofije Celje, upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in prvi celjski škof dr. Anton Stres.

G. Klemen Sitar je na škofiji že vse od njenih začetkov, ko ga je leta 2006 tedanji škof Anton Stres povabil k sodelovanju v novoustanovljeni škofiji v Celju. Marca 2007 je začel opravljati službo škofovega tajnika. S svojo zanesljivostjo, diskretnostjo in organizacijskimi sposobnostmi je postal eden ključnih stebrov vsakdana na škofiji Celje. Vedno je bil pripravljen pomagati in je prevzemal vedno bolj zahtevne in pogosto nevidne naloge, pri katerih sta njegova praktičnost in iznajdljivost reševali številne kočljive situacije.

S prihodom škofa Maksimilijana Matjaža leta 2021 je prevzel vodenje škofijske pisarne ter postopoma sprejemal tudi odgovornosti na področju računovodstva in ekonomije. V zadnjem času nadzoruje tudi prenovo novih škofijskih prostorov. Odlikujejo ga preprostost, delavnost, iskrena vera, spoštljiv odnos do ljudi, pripravljenost za sodelovanje ter izjemen čut za Cerkev in njeno poslanstvo.

Škof Stanislav Lipovšek je v letih svojega škofovskega poslanstva modro, predano in očetovsko vodil zaupano mu krajevno Cerkev. S svojo gorečnostjo, pastoralno zavzetostjo in človeško bližino je utrjeval identiteto mlade škofije ter spodbujal njeno rast v živem občestvu vere, sodelovanja in medsebojne povezanosti.

Kot vnet častilec blaženega škofa Slomška je bil odprt za slovensko kulturo, jezik in pesem, gorel je za ekumenski in medreligijski dialog in povezovanje ter si prizadeval za dobro medčloveških odnosov v družbi in Cerkvi. Z velikim posluhom za potrebe časa je podpiral pastoralno katehetsko, karitativno in vzgojno delo ter spodbujal versko izobraževanje in delo za duhovne poklice. Posebno občutljivost je izkazoval ljudem v stiski, bolnim, ostarelim ter vsem, ki so zanje skrbeli, še posebej gasilcem in karitativnim delavcem.

Nadškof Anton Stres je s svojo teološko širino, intelektualno prodornostjo in pastoralno predanostjo pomembno zaznamoval življenje Katoliške cerkve v Sloveniji in Mariborski metropoliji in še posebej v celjski škofiji. Med njegovimi posebnimi zaslugami za škofijo Celje izstopa dejavna podpora ob ustanavljanju škofije leta 2006, ko je s svojo modrostjo, izkušnjami in pastoralno vizijo pomembno prispeval k oblikovanju njenega poslanstva in identitete.

Kot odgovoren cerkveni pastir je ves čas spremljal življenje mlade škofije, spodbujal njeno pastoralno rast ter podpiral prizadevanja duhovnikov, redovnikov in laikov pri gradnji občestva vere, upanja in medsebojnega sodelovanja. Njegova beseda je bila za številne duhovnike in vernike škofije Celje vir spodbude, jasnosti in duhovne opore.

Edinstven je njegov prispevek k razvoju kritične družbeno-filozofske miselnosti, s čimer je gradil dialog med vero in kulturo ter med Cerkvijo in družbo. S svojo odprtostjo za sodobnega človeka in zvestobo evangeliju je pomembno prispeval k duhovni in družbeni prepoznavnosti Cerkve in škofije Celje.

Fotografije: Jože Potrpin