Nova evangelizacija pozna veliko poti, ki vodijo k Jezusu. Ena izmed njih je tudi možnost, da tisti, ki v otroški ali v odraščajoči dobi niso imeli priložnosti, da bi se pripravljali na prejem krsta, obhajila in birme, to storijo v zrelejši dobi, ko že bolj spoznajo življenje in globlje začutijo potrebo po duhovnih vrednotah, po katerih hrepeni človeško srce. V duhu pastoralnega vodila, da je treba ta dogajanja spremljati, presojati in vključevati, imejmo odprte oči in srce za vse tiste, ki bi v zrelejših letih radi stopili na pot vere in šli za Jezusom. V obredniku »Uvajanje odraslih v krščansko življenje«, ki bo vsak čas izšel v prenovljeni obliki, imamo vrsto navodil in spodbud in predloženih vzorcev za tovrstno pastoralno delovanje.
   Hvaležni smo župniji Celje – Sv. Jožef in še nekaterim drugim župnijam in duhovnikom v naši škofiji, ki znajo »brati znamenja časa« (prim. Mt 16,3) in skrbijo tudi za katehumenatsko obliko uvajanja v krščansko življenje. Ko se ti kandidati uvajajo v krščansko življenje, je prav, da nekoliko poznajo tudi strukturo Cerkve – potujočega božjega ljudstva, ki se uresničuje po župnijah in škofijah. Duhovno žarišče škofije je in mora biti škofova cerkev – stolnica. Prav je, da se katehumeni v času priprave na zakramente uvajanja v krščansko življenje, srečajo tudi s škofom pri bogoslužju v stolnici, da vsaj nekoliko spoznajo duhovni utrip krajevne Cerkve. Res nas ni veliko. Zato nam še bolj velja Jezusovo zagotovilo: »Ne boj, se mala čreda« (Lk 12,32). Naj bo letošnje adventno srečanje katehumenov v stolnici spodbuda tudi za druge župnije in še posebej za večja pastoralna središča, da bomo misijonarska Cerkev in družina, ki je med seboj povezana in drug drugemu pomagamo na poti k Jezusu in k bogastvu krščanskega življenja.

+Stanislav Lipovšek, upok. celjski škof