V soboto, 13.4.2024 ob 10:00 so mladi iz stolne župnije Sv. Danijela prejeli zakrament svete birme po rokah škofa Maksimilijana.
V imenu staršev je škofa uvodoma pozdravila mama Barbara:
»Spoštovani gospod škof,
lepo pozdravljeni med nami – birmanci, botri in starši, ki smo ta dan težko pričakovali.
Veliko pomembnih stvari v življenju je nevidnih – povezanost in ljubezen v naših družinah, drhtenje srca, ko srečamo nam ljubo osebo, moč vere in delovanje Svetega Duha.
Veliko pomembnih stvari se zgodi v tišini – ko smo sami s svojimi mislimi, ko molimo in se pogovarjamo z Bogom.
In vse te pomembne stvari – naše družine, naša vera in Sveti Duh so nas danes združili tukaj – v naši cerkvi, pri tej sveti maši, pri zakramentu svete birme.
Verjamem, da je bila pot za birmance naporna, da so imeli veliko vprašanj, morda dvomov in negotovosti. A hkrati so na poti občutili tudi veselje, pričakovanje, bili so deležni podpore našega župnika in kateheta, zoreli so v svoji veri, zato so danes tukaj in bodo ob prisotnosti botrov in ponosnih staršev preko vas prejeli Svetega Duha.
Spoštovani gospod škof,
veseli in hvaležni smo, da boste prav vi, ki ste na veliki četrtek posvetili sv. krizmo, naše otroke potrdili v veri in z nami praznovali ta pomemben dan. Želimo, da bi se dobro počutili v naši sredi, nam vsem pa želim veselo praznovanje današnjega praznika.«
Škof je med pridigo zbrane birmance, botre, starše, stare starše, sorodnike in vse zbrane nagovoril ob prebrani Božji besedi nedelje Dobrega Pastirja, ki vodi v temeljno in največje sporočilo naše vere, saj nam sporoča, kdo je naš Bog:
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Na zelene pašnike me vodi. Tudi če bi hodil po temnih dolinah, se ne bom bal hudega, ker vem, da je Bog z menoj.
To je veliko sporočilo te podobe Boga kot dobrega pastirja. Jezus je sam uporabil to staro podobo, ki so jo uporabljali že Izraelci, da bi svoje spodbudil, naj se ne bojijo. Da bo on hodil kot pastir pred njimi in za njimi ter jih varoval. Zato naj mu zaupajo, naj bodo pogumni. Ker Gospod skrbi za nas!
Škof je vse zbrane spodbudil, naj si izprosimo milost tega spoznanja – Bog skrbi za nas. On si nalaga nase naša bremena.
Ob podobi dobrega pastirja je zbrane mlade, ki nimajo več izkušnje pastirjev in pašnikov, spomnil, da tega pastirja doživljajo po svojih starših, starih starših, botrih. Oni so tisti dobri pastirji, ki jih poznajo in kličejo po imenu, jih vodijo do studencev voda, ki naredijo kdaj tudi kakšno gesto s pastirsko palico. Tudi škof nosi podobo pastirja, kar pomeni, da je njegovo prvo orodje zgled, življenje in ljubezen pa tudi beseda, ki ne prebudi vedno takojšnjega navdušenja, je morda lahko tudi trda, a trda iz ljubezni.
Škof je birmance in birmanke spodbudil, da ob zemeljskih pastirjih, ki so podoba nebeškega pastirja, v srcu ohranijo globoko gotovost, da so ljubljeni do konca.
Dobri pastirji so tudi kateheti. Ob tem se je škof še posebej zahvalil Klemenu in župniku Tadeju, ki sta mlade s skrbjo in z ljubeznijo spremljala, da so lahko po njima vstopili v lepoto in skrivnost naše vere. Ob njima so lahko začutili, da mislita resno, da sta pastirja, ki se najprej zavedata, da sta sama ljubljena od Boga in da želita to ljubezen predati naprej. A ne samo z lepimi besedami, ampak tudi s pokončnostjo in odločnostjo pastirja.
Pretekli teden, ko se je škof srečal z birmanci in so mu predstavili svoje delo in razmišljanja, so se mu v srce še posebej vtisnile tri stvari, ki jih je z njimi podelil v nadaljevanju pridige:
- Sveti Duh Tolažnik
Ob vprašanju katera Božja oseba nam je najbližja, so birmanci na srečanju odgovorili, da Jezus. Njega res najbolj poznamo, o njem govorijo evangeliji, on nas spremlja v različnih podobah, tudi v podobi dobrega pastirja. Vendar pa je Jezus svoje učence pripravljal tudi na svoj odhod s tega sveta. Odšel bo, a vendar ne bodo ostali sami. Po vstajenju se je še nekaj časa prikazoval svojim učencem, potem pa se je vrnil k Očetu. A obljubil jim je, da jim bo poslal drugega Tolažnika, Svetega Duha, ki bo pri vas, ki bo v vas, ki vas bo učil in spomnil vsega, kar sem vam povedal.
Kot se bodo mladi, ko bodo odrasli, poslovili od svojih staršev, a tisto, kar so jim starši položili v srce, bo na svoboden način vedno ostalo z njimi in del njih.
Jezus od učencev odhaja, da bi ga mi lahko sprejeli na drug način, v Svetem Duhu. V Duhu, v katerem smo bil ustvarjeni in rojeni, ki nas pozna bolj, kot mi sami sebe. Sveti Duh je kot neke vrste QR koda, znak, v katerem so zbrani vsi podatki in ki nas spremlja. Prejeli smo ga pri svetem krstu, ko smo postali Božji otroci. To je naš novi DNK.
- Ime
Na srečanju s škofom pred birmo so se pogovarjali tudi o imenu. To ime, ki ga je vsak slovesno prejel pri svetem krstu, je kot neka naša QR koda, v kateri je vsa naša enkratnost, naše življenje, vse, kar so otrokom položili in dali njihovi starši. Ime namreč pomeni ljubim te nad vse, moj si! To želijo starši z imenom povedati svojim otrokom – da so njihov enkratni dar. Ob tem si lahko predstavljamo, kako nas Bog ljubi! Ko nam podeli svojega Svetega Duha, nas vzame za svoje v vsem.
- Križ
Ob vprašanju, kaj najbolj predstavlja našo vero, po čemer se najpogosteje prepoznavamo, so v skupnem pogovoru na srečanju pred birmo rekli, da križ. Škof je v pridigi izpostavil, da pri dojemanju križa žal velikokrat ostanemo na površju, da nam križ predstavlja le Jezusovo smrt in trpljenje. A to je križ v poganskem rimskem svetu, kjer so križ uporabljali za na smrt obsojene, da so jih mučili in razkazovali drugim.
Odkar pa je naš Gospod, Božji sin sprejel križ, križ pomeni dokaz ljubezni Boga, ki gre za vsakega od nas do konca. A ne, ker bi si mi to zaslužili s svojo popolnostjo, ampak ker smo ranjeni in grešni, on pa nam želi biti blizu. Križ nam govori o tem.
Kdor hoče hoditi za menoj in biti moj učenec, nas vzame vsak dan svoj križ in hodi za menoj! To ne pomeni vzemite breme, stiske in trpljenje, ampak pomeni vzemite mene na križu, mojo ljubezen in pomoč in se soočite z izzivi življenja. Vzeti križ pomeni zavedati se, da sami ne zmoremo vsega.
Škof je pridigo zaključil z željo birmancem in birmankam, da bi lahko prepoznavali in imeli zaupanje, da je Dobri pastir v nas navzoč kot Tolažnik, ki v nas deluje in nas preustvarja:
»Potrditev daru Svetega Duha, ki ste ga prejeli pri krstu z namenom, da bi vas učil in spomnil vsega, naj v vašem srcu prebuja tudi te tri stvari:
- Bog je navzoč med vami po Svetem Duhu kot tisti, ki vam je najbližji.
- Vaše ime je izpoved Božje ljubezni do vsakega izmed vas.
- Križ je kraj, po katerem vam bo v trenutkih preizkušenj Gospod vedno znova v pomoč in blizu.«
Celotni pridigi lahko prisluhnete:
Fotografije: Zvonka Poje
