Zaključek letošnjega leta je drugačen od že doživetih. Svet in odnosi v njem rišejo nove podobe. A najžlahtnejše, pri pričakovanju in pripravah na praznik Gospodovega rojstva, ki ga radi upodabljamo z jaslicami, je še vedno zmožnost človeka, da izstopiti iz naglice, zaustavi korak in se zamisli nad skrivnostjo odrešenja. Dar vere, da Bog postaja človek, da stopa v našo vsakdanjost, revščino in bedo ter prinaša dostojanstvo.

V Pismu papeža Frančiška Admirabile signum (december 2019) papež pojasnjuje, zakaj jaslice vzbujajo toliko strmenja in nas ganejo: »Predvsem zaradi tega, ker kažejo Božjo nežnost. On, Stvarnik vesolja, se skloni do naše majhnosti. Dar življenja, ki je vedno znova skrivnosten za nas, nas še bolj očara, ko vidimo, da je On, ki se je rodil iz Marije, vir in opora vsakega življenja. V Jezusu nam je Oče dal brata, ki nas pride iskat, ko smo zmedeni in izgubimo smer; zvestega prijatelja, ki nam je vedno blizu; dal nam je svojega Sina, ki nam odpušča in nas dviga iz greha.«

V teh trdih časih, v katerih smo se znašli, smo bolj kot leta poprej, povabljeni, da ohranimo nežno srce, s katerim se čuteče sklanjajmo k sočloveku in s svojo pristno bližino premagujmo trdoto, v kateri smo se znašli. Bodimo drug drugemu opora; rama, na katero se lahko naslonimo, da ne omagamo pod težo preizkušnje.

Vsako leto prazniki prinašajo tudi spomine. Kaj vse se zgodi v enem samem letu. Včasih je kar težko izluščiti in v srcu ohraniti pozitivno in lepo. A ravno k temu smo še posebej nagovorjeni.

Nemirni, negotovi in trdi  časi naznanjajo v letu, v katerega vstopamo, spremembe v odnosih. Zato vam, v duhu pomirjujoče Božje zaveze človeštvu, ki jo poslušamo ob božični skrivnosti: »Kajti dete nam je rojeno, sin nam je dan. Oblast je na njegovih ramah, imenuje se: Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Večni Oče, Knez miru« (Iz 9,5), želim miru polne praznike, v novem letu pa trdnega zdravja, poguma in čutečega, solidarnega srca.

            Rok Metličar škofijski upravitelj