V laškem svetišču sv. Martina smo letošnjo tiho nedeljo, 3. aprila, ki se po svetopisemskem pojmovanju začne po sončnem zahodu prejšnjega dne, pripravili nočno adoracijo. Na oltarju božjega groba je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Molili smo za žrtve vseh spolnih zlorab in prosili za zaščito mladoletnih in ranljivih odraslih v Cerkvi, ki je v tem delu svetišča še posebej povezan s krutostjo neizmernega človeškega trpljenja, ki ga povzroča »brat bratu«.
Molivci so se izmenjaje na eno uro, v različnih oblikah molitvene prakse, srečevali z Gospodom in vsak po svojih močeh izročali življenja številnih otrok in ranljivih odraslih, ki so bili spolno zlorabljeni, katerih zaupanje in nedolžnost sta bili uničeni.
Na ta način se je tudi škof Maksimiljan pridružil nočnemu bedenju.
Pri nedeljskih svetih mašah smo ob sprejemanju dnevne Božje besede in pri homiliji odkrivali Božje usmiljenje, ki ga tudi v slovenski Cerkvi tako močno potrebujemo, da z močjo Gospodove milosti zaceli mnoge rane, da bi znova našli mir.
Pri sveti maši ob 10.30 je sodeloval tudi Urad Škofije Celje za sprejemanje prijav in spremljanje žrtev spolnih zlorab, ki ima sedež na naslovu Odvetnik Pavel Teršek, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Po sveti maši je bil g. Teršek na voljo gostom, ki so se želeli srečati z njim.
Kot že nekaj let z molitvijo nočne adoracije iz prve sobote na nedeljo, bomo s to prakso tudi nadaljevali v duhu izjave tega dne predsednika slovenske škofovske konference: »Molitev je izraz bližine in sočutja do žrtev in njihovih najbližjih, obenem pa priložnost za prepoznavanje vloge vere, moči spreobrnjenja ter spremembo naše miselnosti in ravnanja.«
Izjava dr. Andreja Sajeta, predsednika Slovenske škofovske konference, ob dnevu molitve in sprave za žrtve spolnih zlorab v Cerkvi in družbi:
Poslušati in slišati, zaščititi in nuditi podporo, čustveno in duhovno, so ključni dejavniki, ki jih želim izpostaviti ob dnevu molitve za žrtve spolnega nasilja, ki ga obhajamo v nedeljo, 3. aprila 2022. Njegova namena sta molitev za ozdravitev stisk in bolečin, ki jih zlorabljeni kot posledice doživljajo v vsakdanjem življenju ter ozaveščanje o problematiki spolnega nasilja.
V imenu Cerkve na Slovenskem se opravičujem vsem žrtvam spolnega nasilja. Nobena žrtev ni kriva za zlo, ki ji je bilo storjeno, pa se nikdar ne bi smelo zgoditi. V polnosti je odgovornost na strani storilca, zagovarjam samo ničelno toleranco do kakršnih koli zlorab. Žrtvam in njihovim domačim izražam svojo bližino in sočutje. Zavedam se, da izjave, predpisi in statuti ne morejo ozdraviti ran in bolečin posameznikov, ki so jih nekateri doživeli s strani predstavnikov Cerkve, ko so iskali pravico, dobili pa so nerazumevanje ali celo obsojanje. Dokler ne bodo storilci ali vsaj soodgovorni, ki so vedeli za kazniva dejanja zlorab, prevzeli odgovornost ter ustrezno ravnali, bodo žrtve zelo težko svobodno zaživele, še posebej ob zavedanju, da storilec ni bil ustavljen in bo še naprej zlorabljal nove žrtve.
Cerkev je v preteklosti pri odkrivanju in sankcioniranju zlorab storila pomembne korake, vendar bo pot do preprečevanja nedopustnih kriminalnih dejanj, ki se nikoli ne bi smela zgoditi, še dolga in zahtevna. Zavezujem se, da bomo s konkretnimi dejanji poskrbeli za ustvarjanje varnega okolja. V duhu papeža Frančiška si bomo prizadevali za pastoralno spreobrnjenje cerkvenih struktur, da bodo slednje služile predvsem človeku, varovanju njegovega dostojanstva in duhovnemu napredku.
K temu vabim vsakega izmed vas, vse kristjane in ljudi dobre volje, da v duhu evangelija zastavimo svoje moči za najbolj ranljive. Molitev je izraz bližine in sočutja do žrtev in njihovih najbližjih, obenem pa priložnost za prepoznavanje vloge vere, moči spreobrnjenja ter spremembo naše miselnosti in ravnanja. Podprimo žrtve in jih opolnomočimo za to, da bodo spregovorile, da bodo slišane in razumljene. S skupnimi močmi spreminjajmo in prekinimo škodljivo prakso molka, prikrivanja, sprenevedanja, omalovaževanja in obtoževanja žrtev ter na tak način ustvarjajmo varno okolje za vse. Spomnimo se tudi tistih, ki so zlorabljali ali še zlorabljajo, pa tudi vseh odgovornih, ki so za zlorabe vedeli in so opustili dolžna ravnanja, da bi spregovorili, sprejeli odgovornost in odgovarjali za posledice svojih ravnanj. Le na tak način se lahko Cerkev začne očiščevati posledic zlorab in naredi korake naprej k resnici, zaupanju in verodostojnosti.
Novo mesto, 3. aprila 2022
msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof, predsednik Slovenske škofovske konference
Molitev, ki jo je pripravila Papeška komisija za zaščito otrok:
