Duhovnik je krščen moški, ki je prejel zakrament svetega reda (mašniško posvečenje). Po tem zakramentu oseba vstopi v službeno duhovništvo, ki mu daje posvečeno moč služenja. Službeno duhovništvo je dano v službo splošnemu duhovništvu – vse Božje ljudstvo je namreč poklicano, da sodeluje v splošnem duhovništvu, ko verniki po svojih močeh v svojih življenjskih okoliščinah govorijo ljudem o Bogu, pričujejo zanj z dobrimi deli in zgledom, molijo in se udeležujejo svetih maš.
Duhovnik je sredstvo, s katerim Kristus neprenehoma gradi in vodi svojo Cerkev, zato je poslanstvo katoliškega duhovnika, da hrani Cerkev z Božjo besedo in milostjo. Kot tak je duhovnik posrednik in graditelj mostov med Bogom in človeštvom, ko je udeležen v enem duhovništvu Jezusa Kristusa, ki združuje Boga in človeštvo v samem sebi. Duhovnik izvršuje to posredovanje preko poučevanja, svetega bogoslužja in vodenja ljudi.
Duhovnik služenje Jezusa Kristusa ponuja ljudem tu in zdaj. Ko duhovnik daruje sveto mašo, je Kristus tisti, ki daruje žrtev. Ko daje odvezo v zakramentu sprave, je Kristus tisti, ki odpušča. Ko sodeluje v poslanstvu Cerkve, da poučuje in oznanja evangelij, je Kristus tisti, ki govori po njem. Ko daruje ljubezen, tolažbo in podporo Božjemu ljudstvu, je Kristus resnično navzoč. (povzeto po spletni strani Vocationcentre)
Duhovnik postane s posvečenjem oz. s prejemom zakramenta svetega reda. Če ob tem obljubi lojalnost in pokorščino škofu, je škofijski duhovnik, ki navadno deluje na župniji, bodisi kot kaplan ali župnik, in je od škofa postavljen, da skrbi za skupnost vernikov v določeni župniji, za sveto bogoslužje, podeljevanje zakramentov, za oznanjevanje pri katehezi (verouku), za dobro gospodarjenje z materialnimi sredstvi.
Če je duhovnik vključen v red, obljubi pokorščino svojemu redovnemu voditelju in postane redovni duhovnik (frančiškan, lazarist, kapucin, minorit, dominikanec, jezuit, kartuzijan, …) in službenemu duhovništvu doda še posebno karizmo, ki je značilna za njegov red: življenje v bratstvu, uboštvu, poslanstvo pridiganja, duhovnega vodenja, molitve, puščavništva, vzgoje mladih… Redovni duhovniki živijo v bratskih skupnostih, ki pa jim je v zadnjih časih velikokrat zaradi potreb zaupano tudi vodenje župnij.
V celjski škofiji redovniki upravljajo 12 župnij in še 3 v soupravi, škofijski duhovniki pa upravljajo 63 župnij in še 34 v soupravi.