Prvi celjski škof msgr. dr. Anton Stres je bil za ordinarija celjske škofije imenovan hkrati z njeno ustanovitvijo 7. aprila 2006.
Rodil se je 15. decembra 1942 pod Donačko goro v nadžupniji Rogatec očetu Antonu in materi Kristini. Štiri leta je osnovno šolo obiskoval v Donački gori, štiri leta nižje gimnazije pa v Rogaški Slatini. Srednjo šolo je obiskoval na Interdijecezanski srednji školi za spremanje svećenika u Zagrebu, kjer je leta 1962 maturiral.
V letih 1962 in 1963 je v Ohridu v Makedoniji služil vojaški rok. 22. avgusta 1960 je vstopil v Misijonsko družbo (lazaristi) v Beogradu. Leta 1963 se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je končal tri letnike. Študij je jeseni leta 1966 nadaljeval v Parizu na teološki fakulteti Katoliškega inštituta (Institut Catholique de Paris). Tam je leta 1969 opravil licenciat iz teologije, magisterij iz filozofije pa na filozofski fakulteti istega inštituta leta 1972.
1. oktobra 1974 je doktoriral iz teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani z disertacijo z naslovom Razvoj marksističnega pojmovanja religije v povojni Jugoslaviji. 30. novembra 1984 je doktoriral še iz filozofije na Institut Catholique de Paris z disertacijo z naslovom Pojem svobode pri Heglu in prevzem tega pojma pri Marxu.
Asistent na Teološki fakulteti v Ljubljani je postal 17. novembra 1972, visokošolski učitelj pri katedri za filozofijo pa 3. oktobra 1974. 14. februarja 1977 je postal docent za filozofijo, 7. septembra 1985 izredni profesor za filozofijo, 26. maja 1990 pa redni profesor za filozofijo. Od leta 1983 do 1993 je bil predstojnik katedre za filozofijo, od leta 1988 je predstojnik Inštituta za filozofijo in družbeno etiko, od leta 1985 do 1987 je bil prodekan Teološke fakultete in je bil to ponovno od leta 1997 do 1999. Oktobra 1999 je prevzel službo dekana Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in jo opravljal do 1. septembra leta 2000.
V Misijonski družbi je bil od leta 1988 do 1997 provincialni predstojnik (vizitator) jugoslovanske, pozneje pa slovenske province.
Od leta 1985 naprej je predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Od leta 2003 je predstavnik Slovenske škofovske konference pri COMECE v Bruslju. Od leta 1997 vodi Komisijo SŠK za ureditev odnosov z državo. Pri SŠK je odgovoren za duhovno oskrbo v Slovenski vojski in za pogajanja z mednarodnimi ustanovami v Združenju slovenskih katoliških skavtov in skavtinj. Od leta 1995 do 1999 je bil podpredsednik Evropske konference komisij Pravičnost in mir. Od leta 1997 je konzultor (svetovalec) Papeškega sveta Pravičnost in mir v Rimu (Vatikan). Napisal je 18 knjig in brošur ter več kot 300 znanstvenih in strokovnih razprav ter poljudnih člankov v različnih revijah in časopisih.
13. maja 2000 je papež Janez Pavel II. imenoval Antona Stresa za ptujskega naslovnega in mariborskega pomožnega škofa, 7. aprila 2006 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za prvega škofa novoustanovljene škofije v Celju, 31. januarja 2009 pa ga je imenoval za nadškofa koadjutorja nadškofije Maribor in apostolskega administratorja celjske škofije s pravicami, pristojnostmi in službami, ki pripadajo krajevnemu škofu.
Sveti oče Benedikt XVI. je 28. novembra 2009 nadškofa Stresa imenoval za 35. rezidencialnega ljubljanskega nadškofa. Na 52. redni seji SŠK je bil do 16. marca 2012 izvoljen za njenega predsednika, vodenje nadškofije je prevzel 12. januarja 2010, slovesnost ob umestitvi pa je bila 24. januarja 2010.
Za drugega škofa celjske škofije je bil 15. marca 2010 imenovan msgr. dr. Stanislav Lipovšek, do takrat stolni župnik v Mariboru, kanonik stolnega kapitlja mariborske nadškofije in naddekan mariborskega naddekanata. V škofa je bil posvečen 24. aprila 2010 v celjski stolnici.
Msgr. Stanislav Lipovšek se je rodil 10. julija 1943 v Vojniku. Leta 1962 je vstopil v Bogoslovno semenišče v Ljubljani in začel s študijem teologije. Po mašniškem posvečenju 29. junija 1968 je odšel v mestno župnijo sv. Danijela v Celje, kjer je bil kaplan do leta 1972, ko ga je mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik poslal na podiplomski študij liturgike na Papeškem visokošolskem zavodu sv. Anzelma v Rim, kjer je leta 1976 pridobil naziv doktorja liturgike. Med bivanjem v Rimu je bil gojenec Papeškega zavoda Teutonik.
Po vrnitvi iz Rima je bil imenovan za župnijskega upravitelja župnije Device Marije v Brezju – Maribor. To službo je opravljal do leta 1981. Leta 1978 je postal asistent in leta 1980 višji predavatelj za liturgiko na mariborski enoti Teološke fakultete. Asistent je bil do leta 1994, po tem pa je na isti ustanovi ostal honorarni profesor do leta 1998. Predaval je tudi na Škofijski orglarski šoli v Mariboru. Udeleževal se je liturgičnih in drugih tečajev, s svojim strokovnim znanjem in praktičnimi izkušnjami pa je sooblikoval izdajanje novih liturgičnih knjig in vzgajal liturgične sodelavce.
Med letoma 1981 in 1982 je bil duhovni voditelj v Bogoslovnem semenišču v Mariboru, kjer je bogoslovce seznanjal z duhovnimi poudarki duhovniškega življenja ter jih spodbujal k živemu in dejavnemu obhajanju bogoslužja.
Leta 1982 je bil imenovan za stolnega kanonika in župnika – vikarja, leta 1984 pa za stolnega župnika v Mariboru. Leta 1983 je bil imenovan za izrednega birmovalca in člana Zbora svetovalcev Mariborske škofije, nato leta 1996 za tajnika Škofijskega odbora za pripravo papeževega obiska, leta 1999 pa za glavnega tajnika Odbora Slovenske škofovske konference za pripravo papeževega obiska in beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. Od leta 1999 je bil kanonik penitenciarij, član Nadškofijske komisije za cerkveno umetnost in vodja Nadškofijske komisije za liturgijo in cerkveno glasbo. Leta 2001 je prejel častni naslov monsignorja, leta 2004 pa je prevzel še službo naddekana mariborskega naddekanata.
Kot vnet pastoralni delavec je za duhovno prenovo župnije vsakih deset let organiziral ljudski misijon (1989, 1999, 2009), tridnevnice in druge pastoralno-liturgične prireditve. Veliko truda je vložil v pripravo prvega (1996) in drugega (1999) papeževega obiska v Mariboru. V prepričanju, da so procesije javna izpoved vere je v župniji uvedel velikonočno procesijo po Slomškovem trgu, božično polnočnico, v postnem času križev pot po mariborskih ulicah na Kalvarijo in leta 2009 procesijo Svetega Rešnjega telesa po mestnih ulicah. V duhu Konstitucije o bogoslužju, ki pravi, da je »cilj cerkvene glasbe čast Božja in posvečenje vernikov« (B 112), se je vse od vrnitve iz Rima dalje ukvarjal z vzgojo organistov in v ta namen vsako leto pripravil tečaj za organiste in veliko prispeval k ustanovitvi Škofijske orglarske šole v Mariboru.
Njegovo pastoralno delovanje zaznamuje velika odprtost do drugače mislečih, predvsem do ekumenskega dela in zbliževanja s pravoslavnimi in evangeličanskimi kristjani. Odprtost do kulture in družbe odraža njegova organizacija pastoralnega foruma »Za blagor mesta« leta 2009.
Msgr. Lipovšek je postulator postopka razglasitve za blaženo božje služabnice Cvetane Priol (1922–1973). Izdal je nekaj brošur in knjižic z življenjepisom in molitvijo za njeno beatifikacijo.
Ob dopolnjeni starosti 75 let se je škof Lipovšek po določilih zakonika cerkvenega prava odpovedal škofovski službi, 18. 9. 2018 je papež Frančišek sprejel njegovo odpoved. Stanislav Lipovšek je po 8 letih vodenja celjske škofije postal upokojeni celjski škof.