Ne morem sicer presojati, kako se je tisti duhovnik dejansko izrazil, ko je govoril o spremenitvi učencev ali kaj je s tem mislil, dejstvo je, da vsi trije sinoptični evangeliji govorijo o Jezusovi spremenitvi na Gori. Še več, vsak evangelist predstavi ta dogodek kot prelomni trenutek v razodevanju Jezusovega poslanstva ter življenja učencev. Tako evangelist Marko, ki ohranja gotovo najstarejši zapis tega dogodka in se naslanja na očividca Petra, predstavi dogodek kot odgovor na Jezusovo vprašanje, ki ga je šest dni pred tem zastavil svojim učencem, ko so začeli svojo pot na severu Izraela v Cezareji Filipovi proti Jeruzalemu: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« (Mr 8,29)

Peter je takrat sicer odgovoril, da je obljubljeni mesija, kar se je na nek način potrdilo na Gori, kjer sta zanj pričala Mojzes kot zastopnik Postave in Elija kot predstavnik preroštva. Vendar se je kasneje izkazalo, da Jezus vendarle ni tak mesija, kot so si ga predstavljali Peter ter Postava in preroki. Peter namreč ni mogel sprejeti Jezusove odločitve, da gre v Jeruzalem in da bo tam prepuščen v roke voditeljem, ki ga bodo umorili, a da bo po treh dneh vstal. Jezus zato primerja Petra s satanom, ki ne razmišlja po božje, ampak po človeško (prim. 8,33).

Marko ob Jezusovi spremenitvi na Gori izpostavi dva pomembna detajla, ki lahko razkrijeta pravo resnico o Jezusu. Prvi je opis njegovega spremenjenega videza: Spremenila so se njegova oblačila, ki so postala nezemeljska, torej nebeška (»Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu.« 9,3), nebeški glas pa je razkril, da Jezus ni samo mesija, ampak njegov edini, to je »ljubljeni Sin« (v. 7), kar pomeni, da je Jezus dopolnitev Postave in prerokov. Zato: »Njega poslušajte!«

Matej, ki v svojem evangeliju opiše Jezusa kot izpolnitev in dopolnitev Postave in prerokb Stare zaveze, izpostavi pri opisu spremenitve njegove zunanjosti dve podrobnosti, obličje in luč: »Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč« (17,2).

Očitno gre za navezavo dogodka na Mojzesov sprejem Postave na gori Sion, ko se mu je Bog sam razodel in je njegovo obličje žarelo, tako da si ga je moral zakrivati (prim. 2 Mz 34,29-35). Vlogo Postave, ki je predstavljala sonce in luč za življenje izvoljenega ljudstva, pa je sedaj prevzel Jezus, ki ni samo novi Mojzes in obljubljeni mesija, ampak ljubljeni Božji Sin. Evangelist Luka pa dogodek na Gori opiše kot izkustvo najgloblje molitve, ki človeka spremeni: »Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spremenil in njegova obleka je belo sijala« (9,29).

Ta opis je tako popolnoma v duhu njegove vizije razodevanja skrivnosti Jezusove osebe in življenja prve Cerkve, kjer se vsi ključni dogodki zgodijo v molitvi, torej po delovanju Svetega Duha. Ob tem dogodku so se gotovo tudi učenci spremenili in so postali nekoliko bolj odločni slediti Jezusu do konca. Gotovo dogodka niso mogli več pozabiti, o čemer pričuje Peter tik pred svojo smrtjo v svoji duhovni oporoki: »Ko smo vam oznanili moč in prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa, nismo sledili vešče izmišljenim bajkam, ampak smo na lastne oči videli njegovo veličastje. Od Boga Očeta je prejel čast in slavo, ko je k njemu iz veličastne slave prišel takšen glas: ‘To je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.’ In ta glas smo mi sami slišali prihajati iz nebes, ko smo bili z njim na sveti gori.« (2 Pt 1,16-18)

Dejansko pa se je spreobrnjenje apostolov lahko zgodilo šele s prihodom Svetega Duha na binkošti. Šele Sveti Duh jim je namreč lahko ustvaril nove oči in novo srce, da so lahko prepoznali in priznali skrivnost Očetove ljubezni, ki jim je podarila ljubljenega Sina, da bi tudi oni lahko postali njegovi ljubljeni sinovi. Mar to ni spremenitev?