Župnijska cerkev na Kalobju je posvečena Marijinemu imenu. Na god zavetnice, 12. 9. 2026, je župnijo obiskal škof Maksimilijan in daroval praznično večerno sveto mašo, po kateri so sv. Marijo počastili tudi s prepevanjem litanij.

Škofov nagovor pri sveti maši:

Vaša obnovljena cerkev od poda do strehe razkriva lepoto Boga, lepoto njegovega odnosa do človeka in lepoto Božje bližine, ki človeka izpolni, osreči, umiri ter mu da občutek, da je doma, kjer ga poznajo in sprejemajo. Zbrani v cerkvi smo skupaj kot pri veliki mizi, kjer se lahko občuti vaša domačnost. Hvaležen sem, da lahko danes z vami obhajam sveto liturgijo na praznik Marijinega imena.

Marijino ime

Ta praznik se mi je vtisnil v srce, ko sem bil kot novomašnik na svojem prvem kaplanskem mestu in prvič uzrl Marijin kip v cerkvi na Brinjevi gori. Ključar mi je razložil, da je to kip Marijinega imena. Potem sem vedno več razmišljal o tem imenu. Ob študiju Svetega pisma je eno prvih spoznanj pomen imen v Svetem pismu.

Ime ni le preprosta oznaka za človeka ali nekaj, kar lepo in moderno zveni. Ime v Svetem pismu izraža skrivnost osebe, njeno resnico, vso njeno zgodovino in predvsem njeno poslanstvo v času in zgodovini.

Prerok Izaija, kot smo slišali v prvem berilu, napove slavno ime, ki se bo uresničilo v božični skrivnosti, ko je Bog poslal svojega sina, ki ga bodo imenovali Emanuel, kar pomeni »Bog z nami«.

To ime obsega največjo in temeljno resnico o Bogu, katerega bistvo je želja, da hoče biti blizu človeku. Da ni več Bog oddaljenih nebes, ampak Bog človeka in naših medsebojnih odnosov.

V najslavnejši pripovedi o razodetju Boga v Stari zavezi Mojzesu v gorečem grmu, je Mojzes, ko je zaslišal Božji glas, naj reši njegovo ljudstvo iz Egipta, vprašal, kakšno je njegovo ime. Bog se mu je predstavil: »Jaz sem, ki sem«. To ime je program za vso zgodovino do naših dni: Jaz sem živi Bog, vse, kar je, je Božje, vse je usmerjeno k Bogu, Bog je v vsem. To je veliko Božje ime.

Največ lepih imen, vzdevkov, litanij in pesmi je posvečenih prav Marijinemu imenu. Katero pa je tisto najlepše in najbolj sladko Marijino ime? V otroštvu smo se najprej naučili molitev »O, gospa moja, o mati moja.«

Najlepše Marijino ime je gotovo mama. V tem imenu je izražena najlepša Božja, Očetova skrb za človeka.

Bog ve, da smo ljudje ustvarjeni tako, da bolj kot moč, silo in vsemogočnost verjamemo bližini ter toplini. Spreobrne nas tisto, kar se dotakne našega srca. Tisto, kar pride le v razum, velikokrat ostane tam in nas lahko pusti hladne.

Od Boga ljubljeni

Hebrejska beseda za Marijo je Mirjam. Morda je tista prva in najpomembnejša razlaga pomena tega imena tista, ki je od Boga ljubljena. Ta resnica zaznamuje in utemeljuje bistvo naše vere.

Vsako naše ime izraža, da smo ljubljeni in izbrani. Pri birmi se z birmanci pogovarjamo marsikaj, a ena stvar se mi zdi posebej pomembna: da bi videli, v čem se na zunaj razlikujeta sveti krst in sveta birma. Pri obeh prejmemo Svetega Duha, smo maziljeni z oljem in okrepljeni. Razlikujeta se ravno zaradi imena.

Pri krstu je prva beseda staršev ob vprašanju duhovnika prav ime: »Kako bo ime vašemu otroku?« Pri sveti birmi pa to ime odrasel človek izgovori sam, ker se želi zavedati, da je nekdo, ki lahko sam govori, se odloča in pred Bogom izreče svojo pripravljenost: »Tukaj sem, Gospod. Sklepam zavezo s teboj. Ti si moj Bog in jaz sem tvoj.«

Ko je bil Jezus krščen, se je zaslišal glas, ki se zasliši pri vsakem svetem krstu: »Ti si moj ljubljeni sin, zelo sem te vesel.« Ta Očetova beseda omogoči sinu, da izpolni poslanstvo na svetu – zavest, da sem od Boga ljubljen, poslan in da bo Bog ostal z menoj zvest do konca. Vsako naše ime vsebuje to vsebino: Moj si, ljubljen si.

Večina je to sprejetost in ljubezen doživela od svojih staršev, ki so nam pokazali, da smo enkratni, zanje edini in vredni, četudi nepopolni. Kako težko je človeku, ki v otroštvu ni doživel te sprejetosti in ljubljenosti ter svojega imena ne more povezati z ljubečim materinskim ali očetovskim pogledom.

Ključni premik v rasti naše vere se zgodi takrat, ko prepoznamo, da pred Bogom nismo sužnji, služabniki ali številke, ampak enkratna bitja. Smo ljubljeni z imenom, v vsem, kar smo. Takšne nas je želel in iz takšnih lahko Bog naredi velike stvari, če sodelujemo z njim.

Marija, morska zvezda

Za konec omenimo še eno ime, ki izhaja iz Marijinega imena – morska zvezda. Človek je v izkušnji morja in iskanja poti, kjer zvezda severnica v noči pokaže pravo smer, začutil, da je Marija tista, ki kaže pravo smer k Jezusu. Ona ne vleče k sebi. Marija ni boginja. Ona nikoli ne kaže nase, ampak vedno kaže na Sina. S svojo zvestobo in držo vse od rojstva v Betlehemu, med begom v Egipt in pod križem.

Okrepimo danes to skupno prošnjo k Mariji, ki je za nas zvezda in ljubljena Božja hči. Naj nam izprosi izkustvo in moč, da nas Bog ljubi ter sprejema kot svoje edinstvene otroke.

Hkrati naj nas spremlja in usmerja, da se ne bomo ustavljali pri svojih skrbeh in načrtih, ampak bomo vedno znova dvigali oči, gledali naprej ter zaupali v Njega, ki nas je poklical, ki pozna naše življenje in ve za njegov končni smisel in izpolnitev.

Naj vam Marija izprosi milost zaupanja, da boste vedno bolj rasli kot njeni ljubljeni otroci. Amen.