Homilija za “Slomškovo nedeljo 2014” v baziliki Lurške Matere Božje v Brestanici, 28. septembra 2014

Ekscelenca gospod škof Lipovšek in vsi tukaj zbrani škofje,
dragi duhovniki, redovniki, redovnice,
dragi verniki in romarji!
   Zelo sem hvaležen njegovi ekscelenci monsignorju Stanislavu Lipovšku, celjskemu škofu in apostolskemu administratorju mariborske škofije, ker me je povabil, da bi predvodil to svečano mašo na “Slomškovo nedeljo”. Z obhajanjem 15-letnice od beatifikacije prvega Slovenca, škofa Antona Martina Slomška, želite potrditi veselje, ker je v nebesih vaš krajan, ki je pozoren na vaše molitve in jih je pripravljen prikazati nebeškemu Očetu. Naše veselje, ker je blaženi škof Slomšek v nebesih, je še večje, ker je bil papež, ki je razglasil Slomška za blaženega, torej Janez Pavel II., razglašen za svetnika in skupaj s Slomškom uživata v navzočnosti Gospoda in njegove brezmadežne Matere. Danes smo se zbrali tukaj, da bi se zahvaljevali Bogu, častili oba svetnika in prosili Gospoda za usmiljenje in mir po priprošnji teh božjih mož. Poznati moramo osebe, ki so zrastle v našem okolju, v naši katoliški skupnosti in so znale odkriti in slediti poti svetosti. Danes komunikacijska sredstva kot so tisk, televizija, splet in druga umetno ustvarjajo slavne osebnosti in to ne na podlagi kreposti, ampak ekstravagantnega obnašanja. Mi pa hočemo počastiti in slediti življenjskemu zgledu mož, izjemnih zaradi svoje svetosti. Sveti papež Janez Pavel II. je med sveto mašo za beatifikacijo božjega služabnika Antona Martina Slomška začel svojo pridigo z besedami iz Stare zaveze, ki smo jih slišali v prvem berilu: »Izkažimo čast slavnim možem, njihovo ime živi iz roda v rod … Ljudstva bodo pripovedovala o njihovi modrosti, občestvo bo oznanjalo njihovo slavo« (Sir 44, 1; 14b-15 ).
   Med homilijo je sveti Janez Pavel II. dokazal, da je blaženi Slomšek uresničil krščansko svetost, zato je, pravi papež: »danes pred nami kot sijajen zgled življenja po evangeliju«. Blaženi Slomšek je znal v resnici ustvarjati programe “nove evangelizacije”. Ni prispeval samo k rasti vere, ampak tudi slovenske kulture in slovenskega jezika. Cerkev se ne more nikoli odpovedati vključenosti v proces družbene in domovinske vzgoje naroda. Ta vključenost v življenje družbe mora biti v skladu z učenjem evangelija, v iskanju resnice in konkretizacije zapovedi ljubezni. Kot veste je sveti oče Janez Pavel II. po beatifikaciji odšel v mariborsko stolnico, kjer je počastil posmrtne ostanke škofa Antona Martina Slomška. Tu je znova opogumil Cerkev v Sloveniji, naj zna prepoznavati znamenja časa in konkretizirati sadove sinode, ki je potekala tukaj z geslom “Izberi življenje”. Pogosto se moramo spominjati nauka, ki nam ga je ob tej priložnosti pustil sveti oče Janez Pavel. Med drugim je povedal: »Ozirajte se, dragi bratje in sestre, na blaženega Slomška, ki je vedno gledal na človeka v danih okoliščinah in je znal videti težave, omejenosti in nemoč osebe, kakor tudi njeno veselje, njene možnosti, njena najplemenitejša stremljenja. Zdaj je na vas, da ga posnemate. Delajte to v medsebojni povezanosti, črpajte moč za vaše občestvo v zavzetem poslušanju Besede in v pobožni udeležbi pri evharistiji, ki je vir življenja Cerkve, še več, ki je njeno srce. Bodite poslušni Svetemu Duhu, da vas bo “odel z močjo z višave« (prim. Lk 24,49) in se boste mogli kakor prvi učenci z gorečnostjo posvetiti delu za novo evangelizacijo«.
   Kot dobro vemo, na žalost ni vsem pri srcu to vabilo svetega očeta. To je pomanjkljiva pozornost do “težav, stisk in uboštva ljudi”, zaradi česar je Slomškova škofija šla skozi obdobje težke preizkušnje in negotovosti. Hkrati se je, kakor nas je vabil sveti Janez Pavel II., veliko ljudi odprlo Svetemu Duhu in svojih težav in stisk ni zaupalo strokovnjakom v materialnih rečeh, ampak se je trudilo za prenovo v spreobrnitvi, v molitvi in v pošteni naravnanosti svojega življenja. Čeprav je to zahtevno, moramo znova najti pot, ki vodi h Kristusu, saj ne moremo brez njega ničesar spremeniti. Današnji evangelij nas spominja, da lahko prinašamo sad samo, če ostajamo zedinjeni s Kristusom. Papež Janez Pavel je govoril, da je skrivnost svetosti Martina Slomška v tem, da je bil mladika na trti, ki je Jezus in zato je obrodil obilne sadove krščanske svetosti. Pred številnimi težavami moramo znova priti do novega navdušenja nad tem, da živimo kot kristjani, da smo žive mladike trte, ki je Jezus. Naš sveti oče Frančišek se od začetka svojega pontifikata trudi prenašati pogum, še več, prenašati navdušeno prizadevanje za pravičnost, za iskanje Boga. Poglejmo na primer apostolsko spodbudo “Veselje evangelija”. V uvodu papež Frančišek pove: »Veselje evangelija napolnjuje srce in celotno življenje ljudi, ki se srečajo z Jezusom; ljudi, ki dovolijo, da jih reši greha, žalosti, notranje praznine, osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se vedno rojeva in oživlja veselje« (VG). V istem delu tega velikega dokumenta se papež Frančišek obrača na vse: »Vabim vsakega kristjana, kjer koli je že, naj še danes obnovi svoje osebno srečanje z Jezusom Kristusom, ali se vsaj odloči za srečanje z njim in ga vsak dan nenehno išče.« Vse to iskanje Jezusa v življenju vsakega kristjana sveti oče zaupa Mariji, Božji in naši materi, ki je postala, ko je zaradi Jezusove volje bila pod križem, mati vsega človeštva.
   Danes smo prišli, da bi obhajali obletnico beatifikacije Martina Slomška v svetišču Božje Matere, Lurške Marije v Brestanici. Z veseljem občudujemo to tako lepo cerkev, ki je bila posvečena pred sto leti, 2. julija 1914, in leta 1929 povzdignjena na željo papeža Pija XI. v “manjšo baziliko”. Na tem mestu želim čestitati župniku tega svetišča spoštovanemu Jožetu Špesu in župnijski skupnosti, ker je olepšal cerkev z lepim oltarjem, ki ga je posvetila njegova ekscelenca msgr. Lipovšek preteklega 13. julija. Skrb za lepoto cerkve je tudi znamenje vaše vere in ljubezni do Jezusa in njegove matere. Zidovi tega svetišča bi lahko povedali veliko zgodb o spreobrnitvah, o veri romarjev, ki so prihajali sem, in o ljubezni za svete reči, ki jo je slovenski narod pokazal od starih časov naprej. Z velikim zanimanjem sem prebral, kako zelo skrbno in pobožno ste se pripravljali več tednov na to obletnico in na Slomškovo nedeljo. Vse to govori o tem, da znamo najti pot k Bogu in da hočemo obnoviti naše življenje. To svetišče je priča vere slovenskega naroda, a tudi zgodovine. Ko je bila posvečena ta cerkev, se je namreč začela prva svetovna vojna. Slovenija je bila dežela težkih bojev in prav gotovo so ljudje v svetišču Lurške Marije iz Brestanice iskali tolažbe in ozdravitve. Lurška Marija je posebej občutljiva na vse bolnike in tiste, ki trpijo zaradi raznih nesreč v življenju. Zato še naprej prosimo za njeno varstvo in priporočilo. Na žalost smo tudi danes priče številnih vojn, velikih grozot in večina žrtev so predvsem kristjani na Bližnjem vzhodu in v Afriki, kakor tudi v bližnji Ukrajini. Papež Frančišek je poslanec miru in neutrudno moli in vabi mogočnike tega sveta, naj opustijo pot vojne. Tudi med nedavnim obiskom v Albaniji je bilo geslo njegovega obiska “Mir z vami”. Tudi mi bi se radi pridružili papeževemu glasu in ne samo molili za mir, ampak se trudili za mir v našem življenju. Ne bi radi, da nas imajo za narod, ki je ločen in poln razprtij. Res je, hočemo se boriti proti zlu, a ne dovoliti, da bi nas ločevali zavist in ošabnost. Prosimo Gospodovo mater Lurško Marijo iz Brestanice, prosimo po priprošnji blaženega Antona Martina Slomška, blaženega Alojzija Grozdeta, prosimo prijatelja slovenskega naroda svetega očeta Janeza Pavla II., naj nam pomagajo biti prave mladike na trti, ki je Kristusova Cerkev.

apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz