V teh dneh se vesoljna Cerkev v hvaležnosti poslavlja od zaslužnega papeža Benedikta XVI.

Škof Maksimilijan je tako zapisal svoje spomine nanj:

Imel sem to milost, da sem lahko spoznal papeža Benedikta XVI. še kot kardinala Ratzingerja, in to na zelo oseben način. V času mojega študija v Rimu v 90. letih sem stanoval v nemškem zavodu Tevtonik, kamor je prihajal vsak četrtek maševat kardinal Ratzinger. Pri mašah smo ga spoznavali kot pobožnega in modrega duhovnika, ki se je vsakič tako globoko dotaknil Božje besede, da si se ob njej lahko hranil ves teden.

Še bolj osebna pa so bila srečanja pri zajtrkih po maši. Ker sem študiral Sveto pismo, ki je tudi njega zelo zanimalo, sva se večkrat tako zagovorila, da sva ostala sama za mizo. Včasih sem bil resnično ganjen, ne toliko zgolj od njegovih razlag, kot od njegove ponižnosti in preprostosti. Mož, ki so ga čez pol ure pričakala na mizi najtežja teološka in disciplinska vprašanja z vsega sveta, se tukaj tako iskreno ukvarja z nekim preprostim slovenskim študentom in ga hoče opogumiti, naj vztraja pri študiju, čeprav je trd in včasih suh, naj se ne pusti zmesti velikim imenom in njihovim teorijam, ampak naj zaupa Besedi. Ta se bo razodela, če se ji bližamo z dovolj ponižnosti in ljubezni.

Kasneje sem v njegovem najlepšem pismu Bog je ljubezen bral, kar sem takrat doživljal: “Na začetku kristjanovega bitja ni neka etična odločite ali velika ideja, ampak srečanje z nekim dogodkom, z neko Osebo, ki daje njegovemu življenju novo obzorje.” On je bil Oseba, pisano z veliko.

__________________

🔊 Tukaj lahko prisluhnete škofovi izjavi za radio Ognjišče s spominih na pokojnega papeža.