Skoraj tri tedne je od izvolitve novega papeža Leona XIV. Kaj vas je pri njegovih prvih potezah navdušilo, presenetilo, morda kaj razočaralo?

Spet se je potrdilo, da so volitve papeža nekaj, kar presega zgolj človeško in politično logiko. Dobili smo točno takega papeža, kot ga ta trenutek Cerkve in sveta potrebuje. Osebno sem te izvolitve zelo vesel in notranje pomirjen in potrjen. V dveh letih sinodalnega zasedanja škofovske konference sem ga lahko večkrat slišal in se z njim tudi pogovarjal. Govori zelo premišljeno, je zelo topel v odnosih, zna poslušati, vedno pozitiven in naravno skromen. Na sinodi je pokrival področje škofovske službe, govoril je o zahtevnosti in potrebni preglednosti postopkov za izbiro škofov, o izvajanju škofovske službe v sinodalni Cerkvi. Videlo se mu je, da ima bogate izkušnje vodenja kompleksnih skupnosti in misijonske Cerkve. Da je bil misijonar in hkrati dobro izveden v pravu in v teologiji.

Že v teh kratkih tednih se je pokazalo, da je bil njegov nastopni pozdrav 8. maja na balkonu Petrove bazilike programski. Zaželel je mir vstalega Kristusa vsem, razorožen, a vztrajen mir, ki je dar za vse, pokazal je na Kristusa, ki ga svet danes potrebuje kot most, na nujnost, da hodimo skupaj kot moški in ženske, kot misijonarski učenci. Tudi njegovo geslo »V edinem Kristusu smo eno« razkriva njegovo močno vero, da je Kristus rešitev tudi za današnji svet.

Kakšen pontifikat si, glede na njegov začetek, lahko obetamo? V čem bo drugačen od prejšnjega in kaj bo v ospredju?

Zdi se, da bo nadaljeval smer občestvene, sinodalne in socialno čuteče, to je evangeljske Cerkve papež Frančiška. Na to kaže tudi izbira imena Leon XIV. Predhodnik Leon XIII. je bil papež v prelomnem času nove dobe in je zelo aktivno posegal na področje varstva človeških in delavskih pravic prav z oznanjevanjem temeljnih resnic katoliške vere. Napisal je preko 80 enciklik, danes sta morda najbolj znani tista o delavskem vprašanju in o nujnosti študija Svetega pisma. Pričakuje se, da bo dokončal reformne procese, ki jih je začel papež Frančišek, da bo lahko delovanje Cerkve bolj pregledno in vključujoče.

Gotovo bo dal še večji poudarek na oznanilu jasnega nauka. Ob prvem sprejemu za diplomate je poudaril, da se Cerkev ne sme nikoli izmikati, da ne bi povedala resnice o človeku in svetu, ne sme se bati uporabiti včasih tudi bolj oster jezik, saj se resnica nikoli ne more ločiti od ljubezni. To se je verjetno nanašalo v prvi vrsti na dostojanstvo človeka in družine. Neobičajno za govor diplomatom je bil poudarek, da je potrebno vlagati v družine, ki je utemeljena na stabilni zvezi med moškim in žensko in da je to končno tudi temelj miru v svetu.

Kaj izvolitev novega papeža pomeni za slovensko Cerkev in njene notranje razmere? Kaj kot tukajšnji škof od njega pričakujete, pri čem slovenska Cerkev potrebuje največ pomoči Svetega sedeža?

Od novega papeža pričakujemo veliko. Sorazmerno dobro pozna našo stvarnost, tako cerkveno kot družbeno. Dve leti je vodil dikasterij za škofe, ki je za papeža najpomembnejša personalna služba, saj se tukaj stekajo vse informacije o življenju neke Cerkve, o izzivi in osebah, ki bi lahko izpeljali določene odgovorne naloge. Pozna izzive, ki jih imamo v družbi z mlado in šibko demokratično izkušnjo, kjer vlada velika razdvojenost, kjer še ni prišlo do nekega normaliziranega odnosa s Cerkvijo in je ta še vedno tujek ali celo prekrit državni sovražnik. Pozna težave, ki jih imamo zaradi neurejenega financiranja cerkvene dejavnosti in je zato tudi v Cerkvi velikokrat premalo transparentnosti in solidarnosti.

Od Svetega sedeža pričakujemo potrebno podporo tako pri gradnji pravične zakonodaje, ki bo ščitila temeljne človekove pravice na vseh področjih, zagotavljala resnično enakopravnost vseh, tudi vernikom, da si lahko organizirajo življenje po vrednotah vere. Tudi pri boljši notranji organizaciji Cerkve, da bi lahko bolje sodelovali in bili bolj učinkoviti, smo potrebni pomoči in jasnih usmeritev Svetega sedeža.

Ta čas se iz Slovenije poslavlja nuncij Jean Marie Speich. Kako ste videli njegov mandat in delo, ki ga je opravil? Ali v predalu ostaja še kaj takšnega, česar bi se moral nov nuncij prioritetno lotiti?

Nuncij Speich je opravil veliko delo pri urejanju odnosov med državo in Svetim sedežem in med Cerkvijo v Sloveniji in papežem. Nuncij je zastopnik papeža tako pred državo kot v krajevni Cerkvi in izvaja njegov program, če se izrazim bolj v političnem jeziku. V Katoliški Cerkvi ne poznamo nacionalnih cerkva, to pomeni, da imamo enotno usmeritev in zakonodajo. Zaradi tega mora potekati redni dialog. Še posebej je ta potreben pri izbiri novih škofov in tudi spremljanju njihovega dela.

V procesu sinodalne prenove se je papež Frančišek precej dotaknil delovanja tako vatikanske kot škofijskih kurij. Nuncijeva naloga je, da poskrbi, da se ta proces odvija tudi v lokalnih Cerkvah in mora o tem poročati. Pred leti je Sveti sedež odredil apostolsko vizitacijo vseh slovenskih škofij. Žalostna izkušnja finančnega zloma v mariborski škofiji je še vedno živ opomin, da se kaj podobnega ne bi več zgodilo. Žal se vizitacija še ni zaključila, saj rezultatov še ne poznamo. To je gotovo eden večjih odprtih izzivov, s katerim se bo moral soočiti novi nuncij in posredno tudi novi papež.

Kaj si obetate od novega predstavnika Svetega sedeža v Sloveniji glede na njegovo dosedanjo karierno pot in izkušnje?

Od njega pričakujem, da bo pomagal graditi dobre odnose med Cerkvijo in državo, da nam bo pomagal v komunikaciji z ustanovami Svetega sedeža in da bo v Cerkvi na Slovenskem zastopal vizijo papeža Leona XIV. Glede na njegove bogate diplomatske izkušnje, saj je služboval na nunciaturah v Italiji, Egiptu, Argentini, na Hrvaškem, v Španiji, v Etiopiji in Ugandi, mu bo to gotovo uspevalo. Povrhu je še Italijan in s tem blizu našemu narodnemu značaju, kar mu bo gotovo pomagalo tudi pri lažji komunikaciji.

Intervju je bil objavljen dne 25.5.2025 na Zanima.me