Škof Maksimilijan je bil v četrtek, 9.11.2023 gost na Nikodemovem večeru, ki sta ga organizirala Katoliška mladina in Teološka fakulteta. Tema vseh treh letošnjih večerov je bila Razumeti Sveto pismo.
Škof je v prostorih Študentskega doma Tabor v Ljubljani spregovoril na temo Kako živeti kot učenec Jezusa Kristusa.
Celotnemu predavanju lahko prisluhnete spodaj:
Od razumeti Sveto pismo do postati učenec je dolga pot.
Pogosto se nam zdi, da smo kristjani takrat, ko nekaj razumemo. A to še ni dovolj za postati učenec. Premalo je samo razumeti Sveto pismo.
Nikodem (Jn 3,1-21)
Uvodoma je škof prebral evangeljski odlomek, kjer pismouk Nikodem pride ponoči k Jezusu. Nikodem je podoba človeka, ki zelo dobro pozna in razume Sveto pismo, a mu to ne pomaga, da bi boljše živel. Je izvrsten poznavalec pisem, a se zaveda, da je nevednež, da je šibek. Kot farizej je poznal Sveto pismo v podrobnosti, saj je bil prvak med Judi.
Ta je prišel ponoči k Jezusu in mu rekel: “Rabi, vemo, da si prišel od Boga kot učitelj.” (Jn 3,2)
Tudi slovenski kristjani smo pogosto t.i. nočni kristjani, potiho, molčimo, v zaprtih krogih, nismo zelo javno samozavestni o svoji veri. Nekaj zaradi posledic zgodovine in vzgoje, nekaj pa tudi zaradi značaja.
Nikodem se ima se za vsevedneža, dobro pozna vero. Po škofovih besedah je to tudi konstantna težava nas kristjanov, ki pogosto sami “preveč” vemo, preveč hočemo, preveč si naložimo, iz vsega našega dela pa ni želenega uspeha, kar nas še dodatno frustrira in jezi. Bogu pa ne damo prostora, da bi On deloval v nas. Delamo le z našo pridnostjo, pobožnostjo, mislimo, da vse vemo. Ne zaupamo pa Bogu, da je On gospodar našega življenja. Manjka nam eksistencialna vera, ki popolnoma zaupa, da je v Božjih rokah.
Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva. (Jn 3,3)
Nikodem ima veliko vprašanj in kot izobražen farizej zna diskutirati o verskih vprašanjih, a tu se osramoti z vprašanjem: “Kako se more človek roditi, če je star?” Ničesar ne razume, kljub temu, da mu je kot Judu blizu simbolna govorica. “Ti si učitelj v Izraelu, pa tega ne veš?” mu reče Jezus.
Če se kdo ne rodi iz vode in Duha. (Jn 3,5)
Voda je v Janezovem evangeliju od začetka do konca simbol: voda prihaja od spodaj, iz zemlje, človeka odžeja, zato predstavlja človeško resničnost in človeško, naravno življenje
Duh pa predstavlja Božje življenje, od zgoraj, od Boga.
Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, pomeni, če ne živiš resnično in polno svojega življenja na zemlji, v mesu, ga ne živiš po navdihu Duha od zgoraj. Telo nam je dano, da ga živimo po načinu Duha.
Ko je Jezus umrl na križu, sta iz njegove strani pritekla kri in voda, ki predstavljata njegovo zemeljsko življenje, ki ga je živel in daroval kot človek ter njegovo Božje življenje.
Nikodem sprašuje, kako pa bom to novo resničnost doživel? Se je bom naučil iz knjig? Ne, ampak samo, kdor je rojen iz Duha. Duh pa je kot veter, ki veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. (Jn 3,8)
Duha je potrebno opazovati, ga poslušati. Nikoli te ne bo silil, ampak bo sprejel tvojo naravo, se naselil v tvoje življenje, kjer ga boš lahko prepoznal.
Veter prepoznamo po učinkih. Zato tudi apostol Pavel jasno reče, da darove Duha lahko prepoznavamo po sadovih.
Učenčevstvo
Škof je poslušalcem odpiral Markov evangelij, ki je bil napisan zato, da bi “delal” učence. Odpira dve glavni temi:
- Jezus je velika skrivnost, ki je ne moreš kar tako prepoznati;
- to skrivnost lahko prepoznaš samo, če ga srečaš.
Papež Benedikt XVI. v okrožnici Bog je ljubezen pravi, da vera ni stvar spoznanja, vera ni stvar razuma, vera se začne ob srečanju z Osebo, ki v človeku rodi odziv ljubezni.
Škof je v nadaljevanju predstavil štiri razloge za odpad od katoliške Cerkve, ki jih je pred leti pokazala analiza Brazilske škofovske konference – zakaj ljudje prehajajo iz katoliške k drugim cerkvam ali sektam:
- Nikoli niso izkusili globokega in intenzivnega srečanja z Jezusom Kristusom.
- Nikoli niso izkusili pravega občestva in sprejetosti.
- Pomanjkanje kontinuiranega izobraževanja o Svetem pismu in cerkvenem nauku.
- Odsotnost misijonarske gorečnosti, ki naredi Cerkev v izhodu, da se ta ne ukvarja sama s sabo, ni zaprta sama vase, ampak gre ven in na vsakem koraku pričuje.
Iz tega so naprej izpeljali pet vidikov, ki jih je škof predstavil v nadaljevanju.
5 temeljnih vidikov oblikovanja misijonarskega učenca
1. Srečati se s Kristusom, ki se te dotakne v srcu, da veš, zakaj si kristjan.
2. Spreobrnjenje, ki vodi k odločitvi hoditi za Kristusom.
Spreobrnjenje od mojega ega, mojega prepričanja, mojih predsodkov, mojih gotovosti. Spreobrnjenje ne v popolnost, ampak za hojo, na pot za Njim; spreobrnjenje z nogami.
3. Formacija učenčevstva.
Postajati učenec pomeni potapljati se v skrivnost Jezusa Kristusa. To je glavna tema Markovega evangelija: “Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva.” (Mr 4,11) Odnos z Njim je skrivnost in moč Božjega kraljestva.
4. Življenje v občestvu.
Učenec ne more biti sam, ker je to nesmiselno in neobstoječe. Ne moreš ljubiti, če nisi v občestvu, ne moreš trpeti, če nisi v občestvu.
Prva beseda naše sinodalne prenove je živeti Cerkev kot občestvo.
5. Aktivno misijonarsko poslanstvo.
Občestvo smo zato, da bi služili drugim. Samo darujoč se, se rodi življenje, se rodi sreča. Polno živeti pomeni živeti v odnosih.
Škof je ob tem spomnil na tri glavne teme aktualne sinode v Cerkvi: občestvo, poslanstvo in soudeležba. Cerkve kot občestva ni, če Cerkev ne oznanja, če nima misijonskega naboja. Cerkev sama zase nima smisla.
Gospod nas je poklical, da bi bili z Njim in bi nas poslal oznanjat. (prim. Mr 3,14)
Markov evangelij in učenčevstvo
Vseh teh 5 točk iz Aparecide je škof v nadaljevanju pokazal v Markovem evangeliju.
1. Kerigma
Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina. (Mr 1,1)
Jezus Kristus je izvor vsega. Veselo oznanilo mojega življenja je resnica, ki se razodeva po Jezusu Kristusu. Jezus Kristus je začetek in cilj mojega življenja.
Vrstice 1-11 tega prvega poglavja evangelija nam povejo, da me Kristus želi srečati, želi moje življenje, računa z mojo nepopolnostjo, želi da mu jo dam, s tem pa spremeni moje življenje in mu da novo dimenzijo.
V 11. vrstici se zgodi Jezusov krst:
“Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.”
Ko spoznaš, da je Jezus Očetov ljubljeni Sin, ki ga je Bog Oče dal, ker je tako ljubil svet, da se ne bi nihče, kdor vanj veruje, pogubil, ampak imel večno življenje (Jn 3,16) ter da je On ljubljeni Sin zato, da bi tebi razodel, da si tudi ti ljubljeni Sin, potem si rešen. Srečal si Kristusa, to je tvoja kerigma, ki te vodi naprej na pot za Njim.
2. Spreobrnjenje in odločitev hoditi za Jezusom
Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju. (v.15)
Ne gre za spreobrnjenje mišljenja, ampak tvoje celote. Upati si iti čez, misliti drugače, iti preko, da ne obstanemo na mestu.
3. Formacija učenčevstva in poglabljanja v Jezusovo skrivnost
Jezus pokliče ribiče za svoje učence.
Besedo skrivnost (gr. misterion) Marko uporabi samo enkrat v 4. poglavju, ko govori o skrivnosti Božjega kraljestva, ki se dogaja po drugačnih principih, ne na veliko, sijajno, po principih sveta, da se močno vidi, ampak od spodaj, po malem. Jezus tu govori o prilikah o Božjem kraljestvu.
V priliki o rastočem žitu (Mr 4,26-29) pravi, da sejalec vrže seme, seme pa klije samo od sebe (gr. avtomate). Pomembno je pustiti, da samo od sebe raste.
Mr 4,11: Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva, tistim pa, ki so zunaj, se vse daje v prilikah. To je ključ. Kaj je dano učencem in ni dano tistim, ki so zunaj? To, da so poklicani, da bi bili z Njim. Dan jim je On, odnos z Njim. Skrivnost in moč Božjega kraljestva je občestvo z Njim.
To nam je dano po svetem krstu, po katerem smo že sprejeti in ljubljeni Božji otroci. To občestvo moramo sprejeti, ga živeti, da negovati, ga prebuditi, mu dati možnost, ker se nam ne vsiljuje. Samo v ljubezni in veri ga lahko sprejemamo.
Škof je na primeru obnašanja učencev v viharju na morju in v njihovi zaskrbljenosti za hrano po tem, ko so videli, da je Jezus pomnožil kruh, pokazal, da pot učenčevstva potrebuje proces, potrebuje spreobrnjenje od svojega prav, samo znanje ni dovolj.
V Mr 8,15 Jezus učence svari pred kvasom farizejev in Herodovim kvasom.
Kvas farizejev je to, kar smo videli pri Nikodemu: mi vse vemo, mi smo pobožni, si zaslužimo, vse delamo avtomatsko, iz naše pridnosti in za to pričakujemo tudi nagrado.
Herodov kvas pa pomeni zaupanje v našo moč, računanje na svoj napor.
Vse do danes so herezije v Cerkvi na teh dveh ravneh.
4. Občestvo
Ko Jezus odpelje učence na goro spreobrnjenja, bi oni njemu pripravljali šotore. Na koncu, ko jih sreča po vstajenju, pa jim On pripravi ribo in kruh. On je izvor in temelj občestva, ne mi.
5. Aktivno misijonarsko poslanstvo
Mr 16: Žene se na na poti sprašujejo, kdo jim bo odvalil kamen od groba, kamna pa ni več. Tudi Jezusa ni več. Pred vami pojde v Galilejo, kakor vam je rekel. (Mr 16,7)
Ne iščite ga v Jeruzalemu, vrnite se v vaš življenjski kraj. On je prišel, da bi ostal v vašem življenju. Ne častite ga v grobu, ker ga ni tam. Je v našem življenju.
Učenec ve, kdo je, kdo ga je poklical, kdo ga pošilja in ve, kje ga iskati – v tistem, ki je potreben moje ljubezni:
Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, … (Mt 25,35)
Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili. (Mt 25,40)
