Na državni praznik, 26. decembra, je bila v celjski stolnici ob 15h sveta maša za domovino, ki jo je daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. K tej slovesnosti so tradicionalno povabljeni predstavniki, civilne oblasti, kulturnih, zdravstvenih, šolskih in gospodarskih ustanov, ki sooblikujejo življenje v tem koščku naše domovine. Med njimi so: predstavniki Mestne občine Celje, častni občani knežjega mesta Celja, predstavniki Zveze veteranov vojne za Slovenijo, policijsko veteransko društvo-Sever, predstavniki Slovenske vojske in predstavniki Gasilske zveze Celje, duhovniki redovniki in redovnice, predstavnika Srbske pravoslavne Cerkve in predstavnik Islamske verske skupnosti v Celju. Celjski škof je navzoče v homiliji takole nagovoril:

Homilija
Spoštovani vsi navzoči, sestre in bratje v Kristusu!
1. Naj danes, na državni praznik Dneva samostojnosti in enotnosti, v naših srcih in v našem življenju močneje odmevajo besede, ki jih je naši domovini v zdravici namenil pesnik France Prešeren, pa tudi papež sv. Janez Pavel II., ko je ob svojem prvem obisku Slovenije ob prihodu na brniško letališče vzkliknil: »Bog blagoslovi predrago Slovenijo!«

Praznik domovine, ob 26. obletnici plebiscita, ko smo se 26. 12. 1990 odločili za samostojno in enotno Slovenijo, obhajamo v siju božičnega praznika, v siju prihoda našega Gospoda Jezusa Kristusa na ta svet, ki pomeni začetek uresničevanja božjega načrta odrešenja, to se pravi tistega novega obdobja človeške zgodovine, ki po nauku sv. pisma svet in človeštvo nezadržno vodi v smeri novega neba in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost (prim. 2 Pt 3,13). Tudi mi vsi, tudi naša domovina,je vključena v to dogajanje in prav praznični dnevi, ki so povezani s pomembnimi dogodki naše mlade, komaj 25 let stare države, so priložnost, da na novo premislimo, kako živimo in uresničujemo naše državljanske pravice in dolžnosti, kako uresničujemo program, ki smo si ga zastavili ob plebiscitu na današnji dan pred 26 leti in ob sprejemu ustave na današnji dan pred 25. leti.

Dobro vem, da še tako vznesene misli niso dovolj. Če pomislimo na dejansko stanje, v katerem se nahaja naša domovina, če pomislimo na bedo in stisko, v kateri se je znašlo veliko naših državljanov, ko se vsesplošni gospodarski in moralni krizi in negotovi prihodnosti pridružujejo še mnoge druge tegobe svetovnih razsežnosti, je položaj resen in če kdaj, je zdaj potrebno moliti za domovino.

2. Predstavniki Cerkve se zavedamo, da nismo strokovnjaki za urejanje družbeno političnih in ekonomskih vprašanj, lahko pa kaj pomagamo, ker imamo božjo besedo, ker imamo Jezusov evangelij, ki je tudi v teh vprašanjih luč za vse čase. Imamo cerkveno učiteljstvo, ki v moči Sv. Duha razlaga božjo besedo. Zato bo koristno vzeti v roke dokumente 2. vatikanskega koncila, zlasti Konstitucijo o Cerkve v sedanjem svetu, ki govori o družbenih vprašanjih, o pospeševanju kulturnega napredka, o gospodarsko-socialnem življenju ter o delu za mir in sodelovanje med narodi. S temi vprašanji se je za naše razmere soočala tudi Slovenska sinoda in so smernice zbrane v sklepnem dokumentu.
Tu bi bilo treba omeniti še znamenite okrožnice papežev, še posebej okrožnico papeža Frančiška o okolju in njegovo najnovejšo apostolsko spodbudo »Radost ljubezni – Amoris laetitia« ki se pogumno soočajo s temi vprašanji in prinašajo tudi ustrezna navodila in smernice za njihovo reševanje.
V kulturnem programu državne proslave od dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani, so nas nastopajoči vabili, da zvesteje spolnjujemo Ustavo RS, zlasti 1., 2., 14., 19., 34., in 63. člen, ki govorijo, da je Slovenija demokratična republika, da je pravna in socialna država, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine. Božja beseda sv. maše za domovino pa nas vabi, da gremo na Gospodovo goro, na goro Gospodove postave, da nas pouči o svojih potih (1. berilo) ,da bomo, kot pravi prerok Izaija »prekovali meče v lemeže in sulice v vinjake« (Iz 2,4), se pravi, da bomo nosilci in graditelji miru, sprave in sodelovanja med ljudmi in narodi in bomo bolj podobni prvim kristjanom, o katerih beremo v Apostolskih delih, da so bili enega duha in enega srca in ni bilo ubogega med njimi (prim. Apd 4,32-34).
Danes nas na poseben način nagovarja imeniten predstavnik prvih kristjanov, prvi diakon in mučenec sv. Štefan. Bil je diakon, se pravi, aktiven kristjan, ki se je posebej posvečal dobrodelnosti in reševanju socialnih vprašanj. V 2. berilu je rečeno, da je bil poln milosti in moči in je delal velika znamenja med ljudstvom (prim. Apd 6,8). Tudi danes imamo, hvala Bogu, mnoge dobrodelne ustanove, med njimi Slovensko, Škofijske in Župnijske Karitas, ki skupaj z Rdečim križem in z drugimi dobrodelnimi ustanovami dejavno sodelujejo pri reševanju stisk in težav naših državljanov in se posebej stisk in problemov, ki so povezana z begunskim vprašanjem, ki ga naši, pa tudi evropski in svetovni državniki in politiki nikakor ne morejo ali ne znajo učinkovito reševati.

3. Letos smo obhajali 10. obletnico ustanovitve naše škofije. Ob tej priložnosti smo pripravili »Zgodovino krščanstva na ozemlju celjske škofije«, kjer beremo, da je krščanstvo v naših krajih prisotno vsaj 1700 let, ko imamo že v 4. stoletju v našem mestu, v takratni rimski Celei, že močno krščansko občestvo in prvega pričevalca krščanske vere, sv. škofa in mučenca Maksimilijana Celjskega. To cvetoče krščansko življenje se je nato poglabljalo in utrjevalo skozi stari srednji in novi vek, vse do današnjih dni, ko je pred 10. leti na tem mogočnem deblu katoliške Cerkve pognala nova mladika – naša škofija, ki si iskreno prizadeva, da bi zvesto uresničevala svoje duhovno poslanstvo, ki ji ga je zaupal Jezus Kristus.
V počastitev 10.obletnice naše škofije smo pripravili tudi oratorij v čast glavnemu zavetniku celjske škofije, bl. škofu Antonu Martinu Slomšku. Novost in zanimivost tega oratorija je v tem, da pri njegovi izvedbi skupaj s štirimi cerkvenimi mešanimi pevskimi zbori sodeluje tudi mladinski mešani pevski zbor I. gimnazije v Celju in simfonični orkester Glasbene šole v Celju, za kar se predstojnikom obeh ustanov iskreno zahvaljujem.
Ob prazniku naše domovine se želimo zahvaliti vsem ustanovam našega mesta in vsem, ki delujete na ozemlju celjske škofije, da skrbite za skupno blaginjo in z združenimi močmi gradite in ustvarjate pogoje za duhovni in materialni blagor naše dežele in njenih prebivalcev. Mislimo na upravne, gospodarske, socialne, zdravstvene in varnostne ustanove. Hvaležni smo šolskim in vzgojnim ustanovam za vse, kar naredite za vzgojo mladega rodu v pripravi na življenje. To opazimo pri raznih srečanjih, proslavah, koncertih in drugih dejavnostih.
Zahvalo in priznanje izrekamo tudi vsem vzgojnim ustanovam in društvom, ki prirejajo sakralne in druge koncerte, žive jaslice in druge prireditve iz naše bogate kulturne, narodne in duhovne zakladnice. Zahvalo in priznanje izrekamo Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti za izdelavo in vzdrževanje adventnega venca v središču knežjega mesta. Vse to in še veliko drugega budi vero, vliva novo moč, pripravljenost in novo upanje za pot, ki je pred nami.

Drage sestre, dragi bratje v Kristusu!
Vsi smo povabljeni na Gospodovo goro, da nas Gospod na novo pouči o svojih potih, da bomo zvesteje hodili po njegovih stezah (prim. Iz 2,8 ). Vsi smo povabljeni, da se prenovljeni v božični skrivnosti v novem letu povzpnemo na goro osmerih blagrov, ki so nam danes, na praznik naše domovine, znova priporočeni v prazničnem evangeliju (prim Mt 5,1-11). Osmerim blagrom, bi lahko bi dodali še 9. blagor: Blagor vsem, ki molijo in delajo za blagor domovine – za njeno duhovno in materialno blagostanje: veliko bo vaše plačilo že na tem svetu in, Bog daj, v nebeški domovini, kamor smo vsi povabljeni. Amen.

+ dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof