Na dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra 2017, je celjski škof Lipovšek obhajal sveto mašo za domovino v celjski stolnici, na katero je povabil predstavnike vodstvenih, kulturnih, gospodarskih, izobraževalnih, verskih, gasilskih in veteranskih ustanov mesta Celja in okolice. Objavljamo njegov nagovor med sveto mašo:

Homilija:
Spoštovani vsi zbrani!
   1. Pri slovesni sv. maši za domovino, ki jo je v četrtek, 21. decembra, v ljubljanski stolnici obhajal ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore in pri državni proslavi Dneva samostojnosti in enotnosti ob 27. obletnici plebiscita, ki je bila v petek, 22. decembra, v Cankarjevem domu v Ljubljani, smo slišali izbrane besede, posvečene domovini. Nekaj podobnega je v svojem času o domovini povedal tudi Prešeren v Zdravljici in sedaj že sv. papež Janez Pavel II., ko je ob svojem prvem pastoralnem obisku Slovenije, 18. maja leta 1996, ob prihodu na brniško letališče vzkliknil: »Bog blagoslovi predrago Slovenijo…«
   Praznik domovine ob 27. obletnici plebiscita, ko smo se 26. 12. 1990 odločili za samostojno in enotno Slovenijo, obhajamo v siju božičnega praznika, prihoda našega Gospoda Jezusa Kristusa na ta svet, ki pomeni začetek uresničevanja božjega načrta odrešenja, to se pravi tistega novega obdobja človeške zgodovine, ki po nauku sv. pisma svet in človeštvo nezadržno vodi v smeri novega neba in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost (prim. 2 Pt 3,13). Tudi mi vsi, tudi naša domovina je vključena v to dogajanje in prav praznični dnevi, ki so povezani s pomembnimi dogodki naše mlade, komaj 27 let stare države, so priložnost, da na novo premislimo, kako uresničujemo naše državljanske dolžnosti, kako uresničujemo program, ki smo si ga zastavili ob plebiscitu na današnji dan pred 27 leti.

   Dobro vemo, da še tako vznesene misli niso dovolj. Tega so se zavedali tudi vsi govorniki na letošnjih proslavah, tudi govornika v ljubljanski stolnici in v Cankarjevem domu. Če pomislimo na dejansko stanje, v katerem se nahaja naša domovina, če pomislimo na bedo in stisko, v kateri se je znašlo veliko naših državljanov, ko se splošni gospodarski in moralni krizi in negotovi prihodnosti pridružujejo še mnoge druge tegobe svetovnih razsežnosti, je položaj resen. Spomnimo se, s kakšnim navdušenjem smo pred 27 leti šli na volitve in se s 94 odstotno volilno udeležbo odločili za samostojno Slovenijo, danes pa komaj dosežemo 40 odstotno volilno udeležbo. Včasih smo začudeno spremljali stavke navadnih delavcev in ljudi nekje daleč od nas, ki so se borili za svoje osnovne človečanske pravice, danes pa stavke vršijo in napovedujejo tudi policisti, učitelji, poklicni gasilci in drugi.
Nekje je bilo rečeno, da Slovenci še ne znamo prav praznovati, se veseliti in se zahvaljevati za vrednote, ki nam jih podarja naša skupna domovina in naša država. To lahko vidimo tudi ob dejstvu, da lahko domala na prste obeh rok preštejemo privatne hiše v središču našega mesta, na katerih danes, na praznični dan, visi slovenska zastava. Celjani bi morali biti še bolj ponosni na ta simbol, saj imamo na naši državni zastavi 3 celjske zvezde, ki simbolizirajo slavno zgodovino knežjega mesta, ki jo, žal, tudi premalo poznamo in premalo cenimo.

   2. Predstavniki Cerkve se zavedamo, da nismo strokovnjaki za urejanje družbeno političnih in ekonomskih vprašanj, lahko pa kaj pomagamo, ker imamo božjo besedo, ker imamo Jezusov evangelij, ki je tudi v teh vprašanjih luč za vse čase. Imamo cerkveno učiteljstvo, ki v moči Sv. Duha razlaga božjo besedo. Zato bo koristno vzeti v roke dokumente 2. vatikanskega koncila, zlasti Konstitucijo o Cerkvi v sedanjem svetu, ki govori o družbenih vprašanjih, o pospeševanju kulturnega napredka, o gospodarsko-socialnem življenju ter o delu za mir in sodelovanje med narodi. S temi vprašanji se je za naše razmere soočala tudi Slovenska sinoda, ki je bila v letih 1998 do 2000 in so smernice zbrane v Sklepnem dokumentu, ki poslej navdihujejo življenje in duhovno poslanstvo Cerkve v naši domovini. O soodgovornosti kristjanov za mir, pravičnost in za skupno dobro je govoril tudi papež Janez Pavel II., ob svojem 2. pastoralnem obisku v Sloveniji, 19. 9. 1999 v Mariboru, ko nam je prižgal novo luč in škofa A. M. Slomška prištel med blažene in svetnike Katoliške Cerkve. Ta vprašanja so bila na dnevnem redu, ko se je 30.000 Slovencev zbralo na slovenskem evharističnem kongresu in beatifikaciji Lojzeta Grozdeta, ki je bila 13. junija leta 2010 v Celju. Tu bi bilo treba omeniti še krovni dokument »Pridite in poglejte« iz leta 2012, ki prinaša pastoralni načrt Cerkve v Sloveniji in znamenite apostolske spodbude papeža Frančiška, »Hvaljen Gospod« o okolju, »Veselje evangelija« o novi evangelizaciji in »Radost ljubezni«, ki se pogumno soočajo s tegobami sodobne družine in prinaša tudi ustrezna navodila in smernice za njihovo reševanje.

   Vsi smo poklicani, da gremo na Gospodovo goro, na goro Gospodove postave, da nas pouči o svojih potih (l. berilo), da, kot pravi prerok Izaija, »prekujemo meče v lemeže in sulice v vinjake« (Iz 2,4) in soustvarjamo okolje, ki so ga poznali že kristjani v apostolski dobi. Danes nas na poseben način nagovarja imeniten predstavnik prvih kristjanov, prvi diakon in mučenec sv. Štefan. Bil je diakon, se pravi, zelo aktiven kristjan, ki se je posebej posvečal dobrodelnosti in reševanju socialnih vprašanj. V 2. berilu je rečeno, da je bil poln milosti in moči in je delal velika znamenja med ljudstvom (prim. Apd 6,8). Tudi danes imamo, hvala Bogu, mnoge dobrodelne ustanove, med njimi Slovensko, Škofijske in Župnijske Karitas, ki skupaj z Rdečim križem in z drugimi dobrodelnimi ustanovami dejavno sodelujejo pri reševanju stisk in težav naših državljanov in se posebej stisk in problemov, ki so povezana z begunskim vprašanjem, ki ga naši, evropski in svetovni državniki in politiki nikakor ne morejo ali ne znajo učinkovito reševati.
   Ob prazniku naše domovine se želimo zahvaliti tudi vsem drugim ustanovam, ki skrbite za bolne in ostarele in vsem, ki skrbite za urejenost, varnost in za vse, kar je potrebno za vsakdanje življenje.
   Posebej smo hvaležni šolskim in vzgojnim ustanovam za vse, kar naredite za vzgojo mladega rodu v pripravi na življenje. To opazimo pri raznih srečanjih, proslavah, koncertih in drugih dejavnostih.

   Vse to in še veliko drugega budi vero in vliva upanje, pripravljenost in nov duhovni polet za pot, ki je pred nami.

   Drage sestre, dragi bratje v Kristusu!
   Vsi smo povabljeni na Gospodovo goro, da nas Gospod na novo pouči o svojih potih, da bomo zvesteje hodili po njegovih stezah (prim. Iz 2,8 ). Vsi smo povabljeni, da se prenovljeni v božični skrivnosti v novem letu povzpnemo na goro osmerih blagrov, ki so nam danes, na praznik naše domovine, znova priporočeni v prazničnem evangeliju (prim Mt 5,1-11). Osmerim blagrom bi lahko dodali še 9. blagor: Blagor vsem, ki molijo in delajo za blagor domovine – za njeno duhovno in materialno blagostanje: veliko bo vaše plačilo že na tem svetu in, Bog daj, v nebeški domovini, kamor smo vsi povabljeni. Amen.

+ dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof