V soboto, 1. 3. 2025, smo se že tretjič v letošnjem pastoralnem letu zbrali voditelji, člani župnijskih pastoralnih svetov in drugi župnijski sodelavci ter se tokrat osredotočili na sveto evharistijo, ki je življenje sinodalnosti, je vrhunec naše vere, ki nas vodi in usmerja naprej v življenje.

Najprej je bil z nami naš g. škof Maksimilijan, ki nam je znova položil na srce, da je Božja beseda živa in učinkovita in se ne vrne tja, od koder je prišla, brez da bi naredila, za kar je bila poslana. (Heb 4,12 in Iz 55,11)

Božja beseda mora biti v našem srcu, da jo lahko posredujemo ljudem okoli nas. Mora biti v nas in mi moramo biti usmerjeni v naš razlog upanja – to je v Gospoda.

Aktivni laiki, ki živimo kot skupnost, ki hodi skupaj – smo seme, ki bomo pomagali aktivno (po dekanijah, s svojimi duhovniki in drugimi sodelavci) živeti Sklepni dokument sinode, ki je navdih Duha in nam kaže, kam nas vabi Duh in kako naj hodimo skupaj.

V študijskem delu srečanja pa je bil z nami nadškof Marjan Turnšek, ki nam je v teoriji in praksi znova odpiral oči našega upanja. Najprej nas je spomnil, da je evharistija življenje sinodalnosti, njen vrhunec, ki vodi naprej v življenje.
Pot Cerkve je zajeta v evharistiji. Najprej beremo Božjo besedo (tudi nam Jezus razlaga pisma kot nekoč učencema na poti v Emavs), nato v evharističnem delu lomimo kruh (šele takrat sta emavška učenca spoznala Jezusa) in nato smo ob koncu maše poslani v življenje, da nadaljujemo to srečanje, ki smo ga bili deležni (tudi učenca se v moči razlomljenega kruha vrneta nazaj v Jeruzalem in živita aktivno poslanstvo, ki sta ga prejela).
Sveta maša je podoba Jezusovega življenja, je dialog med nami in Bogom, je priznanje grešnosti in sprava. V posvečeni hostiji je delček nebes med nami, tako delček večnosti prodira v naš čas. V trenutku spremenjenja se vedno znova zgodi odrešenjski dotik , kjer se ob Kristusu tudi mi spreminjamo. Sveta maša je tudi obed, ki nas spominja, da moramo biti tudi mi hrana drug drugemu in da ne živimo samo od kruha, ampak tudi od besed in dejanj. Maša nas uči, da je naš čas namenjen polnjenju praznine naše notranjosti z ljubeznijo, ki gre do konca.

Ko smo nato skupaj obhajali sveto mašo, se je čutil Duh skupnosti in da si zares želimo biti deležni sadov Jezusove zmage nad smrtjo.
Ob sklepu svete maše so župnijski sodelavci in voditelji prejeli Sklepni dokument sinode, ki nam mora ob branju in premišljevanju dajati pogum in zagon, da odkrivamo, kam nas, naše župnije, dekanije in škofijo vodi Duh in kako naj hodimo skupaj kot romarji upanja.

Ko se Bogu zahvaljujemo za vse, kar prejemamo, smo poklicani in poslani, da se zahvaljujemo tudi drug drugemu. Ekipa Odbora za sinodo se iskreno zahvaljuje prav vsakemu udeležencu, ki se je kdaj udeležil skupnih srečanj: vaša navzočnost, gorečnost, čut za skupnost in ljubezen do vaših župnij in škofije nam kaže, da zmoremo, z Božjo pomočjo, hoditi po skupni poti, ki nam jo Duh kaže preko Božje besede in konkretnih izzivov našega časa.

Bernardka Radej

Sklepno srečanje v nizu petih usposabljanj ni bilo zadnje, sedaj bo nekaj časa, da do jeseni aktivno delamo v manjših občestvih po dekanijah in se tako povezujemo in delimo primere dobre prakse in hodimo skupaj duhovniki in laiki, nato pa se bomo spet vsi skupaj srečali 17. 9. 2025, ko pripravljamo skupni Pastoralni tečaj za duhovnike in laike.