V soboto, 28. junija 2025, na praznik Marijinega srca, so v župniji Dobova obhajali slovesnost ob 260-letnici samostojne župnije in 160-letnici župnijske cerkve Marijinega imena. Slovesno sveto mašo je vodil škof Maksimilijan, ki je ob tej priložnosti tudi blagoslovil obnovljen zvonik, ki je bil močno poškodovan v neurju julija 2023.

Prispevek o dogajanju najdete v Posavskem zborniku.

Škof Maksimilijan je po uvodnih pozdravih vseh zbranih, v pridigi spregovoril ob Božji besedi:

»Marija pa je vse te besede ohranila in premišljevala v svojem srcu.« (Lk 2,19)

Tako zveni Božja beseda na današnji praznični dan, ko smo se zbrali ob tem velikem in lepem prazniku Marijinega srca, da se Bogu zahvalimo za vse milosti in darove, ki ste jih prejeli na tem kraju, za vso podporo, za vse, kar ste zmogli v moči te vere storiti na tem kraju.

Vsi, ki ste tukaj, dokazujete, da želite biti eno. To, kar v Cerkvi, še posebej v zadnjem času sinodalne prenove, tako goreče prosimo in ponavljajoče oznanjamo – Cerkev smo Božje ljudstvo. Cerkev smo vsi, ki smo združeni v veri in ljubezni v Jezusa Kristusa. Smo eno telo in vsak član tega telesa ima v tej skupnosti svoj blagoslov in tudi svojo nalogo. 

Jubilej župnije in izzivi danes

Danes se zahvaljujemo za to veliko pridobitev, za vaše delo, s katerim dokazujete, da ste vredni, da nadaljujete to veliko tradicijo vere in ljubezni drug do drugega, ki se v tem kraju razodeva že stoletja. 

Ta mogočni jubilej same župnije, 260 let, in 160 let omembe te čudovite velike cerkve, nam pričuje o rodovih, ki so živeli na tem kraju. A ne samo iz moči svojih rok, ampak tudi iz moči svojega srca in vere. 

Ko gledamo to mogočno cerkev, se vedno znova lahko čudimo, kako veliko delo in kako velika moč je morala biti v ljudeh, ki so nam zapustili takšno bogastvo. Danes, ko imamo materialnega bogastva verjetno veliko več in živimo v blagostanju, ob tem velikem dosežku upravičeno obmolknemo. Še posebej sedaj, ko ste opravljali to temeljito prenovo, ste opazili, s koliko truda in odrekanja je to povezano. 

Pa vendarle mislim, da izzivi, ki stojijo pred vami, niso bistveno manjši, kakor so bili izzivi pred generacijo naših očetov in mater.

Če nam morda sedaj v prvi vrsti ni potrebno toliko skrbeti za naše preživetje, za naše hiše, za naše stavbe, in se lahko Bogu zahvalimo za vse te lepe domove, v katerih živite, vendarle v sebi čutite izziv in hkrati tudi stisko in napor, ko se sprašujete, kako mlajšim generacijam izročiti tisto najpomembnejše – ljubezen do življenja, ljubezen do Boga in drug do drugega. 

Zdaj je namreč na nas, da smo oznanjevalci temeljnih vrednot, za katere verujemo, da iz njih živi vsak človek v vsakem času. Kako najti prave besede, ki se bodo dotaknile srca tudi mladih našega časa? Kako najti prave zglede, da bomo lahko tukaj v cerkvi kot ena družina, skupaj mladimi in stari srečni v zahvaljevanju, da smo prepoznali, kaj je temeljni smisel, vodilo in moč našega življenja? Verjamem, da se s tem tudi vi vedno znova ukvarjate, prosite, molite in iščete prave korake in prave odločitve. 

Bog nam je blizu v vsem

Današnja Božja beseda nam veliko pove, ker nam govori, kaj je srčika in največje bogastvo naše vere. Naš Bog namreč ni Bog svetišč, ki bi živel v nekih nedostopnih višinah in od svojih ljudi pričakoval samo slepo pokorščino, služenje in izpolnjevanje zapovedi. Kristjani smo sprejeli vero v Boga, ki se je učlovečil – postal eden izmed nas! Vstopil je v naše človeške družine, v naše človeške odnose, v naša človeška srca, da bi nam bil blizu v vsem. Še več, sprejel je tudi tisto zadnje, pred čemer vsak človek trepeta, se temu izogiba in beži – človeško zapuščenost, človeško krhkost, človeško nemoč. Sprejel je tudi človeški greh in človeško smrt. 

V teh dneh, ko smo obhajali praznik Svetega rešnjega telesa in krvi, smo se zahvaljevali prav za to resnico naše vere:

Bog ni Bog naših nedostopnih svetosti, ampak je Bog, ki želi biti nam vsem v hrano.

Da pa bi se Bogu približali, je potrebna naša temeljna odločitev, da se odpovemo tisti prevari, ki nam jo hudi duh tako pogosto šepeta v naše srce – da smo mi bogovi, da bomo mi sami zmogli urediti svoje življenje, da bomo sami uresničili in ustvarili srečne medsebojne odnose, če bomo najprej poskrbeli zase, si najprej uredili svoj dom, svojo hišo, skrbeli le za samega sebe. 

A to ne gre, ker je temeljni princip življenja ljubezen. Kdor hoče svoje življenje sam rešiti, pravi Jezus, ga bo izgubil. Živimo samo v toliko, kolikor smo se pripravljeni odpirati drug drugemu. Kolikor smo pripravljeni drugega postavljati na prvo mesto in v tej službi ljubezni do drugega prepoznavati tudi Boga. Potem so naša srca pripravljena, da lahko sprejmejo darove življenja, darove Svetega Duha, ki so vera, upanje, zaupanje, ljubezen, pripravljenost odpuščati, pripravljenost sprejemati drug drugega. 

Ohraniti besedo Boga Očeta

Prosimo zato danes na ta velik Marijini praznik, da bi lahko tudi mi ohranjali v svojem srcu tisto temeljno besedo, ki smo jo gotovo že kdaj slišali, sicer ne bi bili tukaj. Tisto besedo Boga ki je bila izrečena nad vsakim izmed nas pri svetem krstu, ko nam Gospod pravi:

»Moj sin si, moja ljubljena hči si. Izroči, zaupaj mi in veruj, da sem jaz tisti, ki ti želim dobro, ki ti želim življenje. Lahko mi zaupaš, stopi z menoj.«

Potem bo tvoje življenje blagoslovljeno. Potem bo tvoje življenje osvobojeno tistega največjega sovražnika, ki mu pravimo strah – strah zase, strah pred prihodnostjo, strah pred drugimi.

Gospod na različne načine prihaja, da nam pove: »Jaz sem svet premagal. Zaupajte v mojo moč in mojo navzočnost in tudi v vašem življenju se bodo lahko zgodila velika dela.«

Prosimo za to Marijo in svetega Jožefa. Vedno, ko prihajate v to cerkev in opazujete ta mogočen, prekrasen oltar in Marijino podobo v njem, naj vam v srcu zapoje kakšna Marijina misel in Marijina beseda. Tudi ta iz današnje Božje besede, ko pravi, da je besede ohranila v svojem srcu. Prav te besede, ki jih je slišala, ko se je srečala z angelom, ki ji je rekel: »Ne boj se, našla si milost pri Bogu.« Vse, kar bo rojeno iz molitve, bo blagoslovljeno. Amen.