Homilija nuncija msgr. Jean-Marie Speicha pri sveti maši ob obletnici posvečenja škofa Maksimilijana, celjska stolnica, 30. maj 2022:
Ali ste prejeli Svetega Duha? (Apd 19,2a)
Zelo sem vesel današnjih svetopisemskih besedil. Umeščena so seveda v duhovno pripravo na binkoštni praznik, ki ga bomo obhajali naslednjo nedeljo.
I. Vprašanje
Takoj se pojavi vprašanje, ki nas mora navdihniti in voditi: kakšen evangelij je oznanjal Pavel? Oznanjal je evangelij Jezusovega krsta in njegove krvi. V 19. poglavju Apostolskih del pravi: Medtem ko se je Apolo mudil v Korintu, je Pavel prepotoval kraje v notranjosti in prišel v Efez. Tam je našel nekaj učencev in jih vprašal: »Ali ste prejeli Svetega Duha, ko ste postali verni?« (Apd 19,1-2a). Vendarle so ti ljudje verovali v Jezusa, spregledali pa so pomen Jezusovega krsta. Niso poznali evangelija, ki vodi k navzočnosti Svetega Duha. Zato je bilo Pavlovo vprašanje: »Ali ste prejeli Svetega Duha, ko ste postali verni?« zelo nenavadno za nekatere učence v Efezu. Drugi, verjetno tudi mi, bi jih vprašali: »Ali verujete v Jezusa?« Toda Pavel je postavil vprašanje na tak način, kakor da je mogoče prejeti Svetega Duha s tem, da se obnovi vero v evangelij. Pavlovo poslanstvo je bilo oznanjati veselo oznanilo o Jezusovem krstu in njegovi krvi. Pavlovo oznanjevanje odpira k spoznanju Boga. Kakšno pa je naše oznanjevanje in kaj odpira?
Liturgični čas in predvsem velikonočni čas je čas milosti, ki nam ga Gospod daje, da odpremo vrata svojega srca, svojega življenja, naših župnij – kakšna škoda, da je toliko župnij, gibanj, združenj zaprtih – in gremo ven naproti drugim, se jim približamo, da jim prinesemo luč in veselje naše vere. Vedno pojdimo ven! In to z Božjo ljubeznijo in nežnostjo, s spoštovanjem in potrpežljivostjo, vedoč, da ponudimo svoje roke, noge, svoje srce, potem pa je Bog, Sveti Duh, tisti, ki jih vodi in naredi vse naše delovanje rodovitno.
II. Poglejmo sedaj, kaj pravijo Pavel, Peter in Janez
V pomoč našemu apostolatu si oglejmo pričevanje apostolov. Najprej Pavlovo: »Nikakor ne. Le kako bomo mi, ki smo odmrli grehu, mogli še živeti v njem? Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt?« (Rim 6,2-3) in »Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa.« (Gal 3,27)
Sveti Peter je tudi pričeval v svojem prvem pismu rekoč : »Ta (voda) je podoba za krst, ki zdaj rešuje tudi vas, ne kot odstranitev madeža na mesu, ampak kot prošnja k Bogu za mirno vest po vstajenju Jezusa Kristusa. On je na Božji desnici, potem ko je šel v nebesa, in so mu podrejeni angeli in oblasti in moči.« (1 Pt 3,21-22)
Tudi Sveti Janez je pričeval v svojem prvem pismu z besedami: »Kdo je, ki premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus res Božji Sin? To je tisti, ki je prišel z vodo in s krvjo, Jezus Kristus; ne samo z vodo, ampak z vodo in s krvjo; in Duh je, ki pričuje, kajti Duh je resnica. Trije so namreč, ki pričujejo: Duh in voda in kri; in ti trije so eno.« (1 Jn 5,5-8)
Za svetega Janeza je torej povsem zanesljiv način, da prejmemo Svetega Duha, ta, da verujemo v veselo oznanilo o krstu in v Jezusovo kri. Jezusov krst je z enkratnim dejanjem opral vse grehe človeštva. Krst odrešenja nas vodi, da prejmemo Svetega Duha. Ker se nekateri ne zavedajo moči Jezusovega krsta, ga vidijo le kot preprosto slovesnost.
Krst v Jezusa v Svetem Duhu je del veselega oznanila, ki nam pove, kako je Jezus s prelitjem krvi na križu odvzel vse grehe sveta in zanje sprejel sodbo. Kdor veruje v njegove besede, postane član Cerkve (ecclesia), ki je last Gospoda, in uživa blagoslove Svetega Duha. Sveti Duh je Božji dar tistim, ki so jim bili odpuščeni grehi.
III. Božje kraljestvo, pogumna vera, moč in zaupanje
V evangeliju po Mateju Jezus pravi: »Od dni Janeza Krstnika do zdaj nebeško kraljestvo trpi silo in silni ga osvajajo.« (Mt 11,12). Ta odlomek velja za enega najtežjih odlomkov v Svetem pismu. Te besede se ponovijo na drugačen način v zadnji vrstici današnjega evangelija: »Na svetu imate stisko, vendar bodite pogumni: jaz sem svet premagal.« (Jn 16,33b)
Jezus želi, da vstopimo v Kraljestvo s pogumno vero, s tako drzno vero, kakor to počnejo silni. Grešimo vsak dan, krhki smo, vendar nam On dovoli, da vstopimo v njegovo kraljestvo po neustrašni veri kljub naši hudobiji. Ta odlomek torej pomeni, da lahko ljudje pridobimo nebeško kraljestvo z vero v Jezusa, ki je z vodo in krvjo opral vse grehe sveta. Naša vera obstaja samo zaradi Svetega Duha in v njem.
Razumeti moramo, da obstaja tesen odnos med Svetim Duhom in našim zaupanjem. To je zelo pomembno predvsem v tem našem svetu, polnem dvomov in negotovosti. Dobro se zavedamo, da so dvomi in negotovosti lastni tudi nam v telesu Cerkve. Mi smo verniki, krščeni v vodi, krvi in Svetem Duhu.
Za Efežane, ki so sprejeli vero, je bil krst v Svetem Duhu izkušnja, ki je sledila spreobrnjenju. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da se izkušnja krsta v Svetem Duhu vedno pojavi za izkušnjo spreobrnjenja. Kljub prejemu krsta v vodi smo verniki poklicani, da živimo svoje življenje v veri, da nas napaja krst v Svetem Duhu, da bi vedno bolj vstopali v krst krvi: v evharistijo, pričevanje in mučeništvo.
Zaključek:
Končam z zelo kratko molitvijo papeža Frančiška, objavljeno na Twitterju 17. junija 2019: »Sveti Duh, Božja harmonija, ti, ki spreminjaš strah v zaupanje in zaprtost v dar, pridi v nas!« Amen.