VELIKI ČETRTEK 2015; krizmena maša v celjski stolnici, 2.4. 2015, ob 10.00

Uvod v bogoslužje:
   Sobratje duhovniki, redovniki, diakon, sestre redovnice, bogoslovci, ministranti, dragi verniki – predstavniki Božjega ljudstva naše škofije, sestre in bratje v Kristusu!
Krizmena maša v stolnici, danes, na Veliki četrtek, na rojstni dan duhovništva in evharistije, vidno uresničuje skrivnost Cerkve, ko smo zbrani duhovniki, redovniki, diakoni, sestre redovnice, bogoslovci in vi dragi verniki, ki smo globoko povezani z duhovnimi vezmi skupnega ali krstnega duhovništva; mi duhovniki, diakon in redovniki še posebej z vezmi službenega duhovništva in redovnih obljub, vsi pa v edinosti in povezanosti s škofom in preko njega s svetim očetom Frančiškom, naslednikom apostola Petra, ki nas z mladostno apostolsko gorečnostjo in pastoralno svežino usmerja v službi Cerkve v današnjem svetu.

V tem občestvu krajevne in vesoljne Cerkve še globlje doživljamo neprecenljivi dar, da smo bili maziljeni s Svetim Duhom, ko smo bili pri krstu in birmi in mi duhovniki in redovniki še posebej po zakramentu mašniškega posvečenja poklicani in izvoljeni, da bi oznanjali slavna dela njega, ki nas je poklical iz teme v svojo čudovito luč (prim. 1 Pt 2,9).
In danes, pri tej krizmeni maši blagoslavljamo krstno in bolniško olje in posvečujemo krizmo; sveta znamenja, v katerih se zrcali naše duhovništvo, duhovno poslanstvo Cerkve, delo odrešenja in naša služba Bogu in bližnjemu.
Odprimo srca božji milosti, poslušajmo kaj govori Božji Duh naši krajevni Cerkvi, posebej nam, sobratje duhovniki, diakoni, redovniki in sestre redovnice, ko danes obnavljamo naše duhovniške in redovniške obljube. Zahvalimo se Gospodu, da nas je poklical in obžalujmo svoje grehe, če smo kdaj opustili prvotno ljubezen (prim. Raz 2,4-7), da bomo vredno obhajali svete skrivnosti.
   Vsemogočnemu Bogu…

Homilija.
Sobratje duhovniki, redovniki, diakon, sestre redovnice, bogoslovci, ministranti, sestre in bratje v Kristusu !

  1. Evangelij krizmene maše, ki smo ga poslušali, nas postavlja v Nazaret, na začetek Jezusovega javnega delovanja, ko je Jezus po svoji navadi šel v soboto v shodnico in je vstal, da bi bral (prim. Lk 4,16-21).
Primerilo se je, da je bilo na vrsti mesto, kjer prerok Izaija napoveduje Odrešenika in njegovo poslanstvo, ko pravi: »Duh Vsemogočnega Gospoda je nad menoj, zato me je mazilil. Poslal me je, da oznanjam evangelij ubogim, da ozdravljam tiste, ki so potrtega srca…« (prim. Iz 61, 1). Zaprl je knjigo in oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. Tedaj jim je rekel: »Danes se je to pismo spolnilo. Ta, o katerem govori prerok, stoji pred vami…« (Lk 4,21).
   To skrivnostno dogajanje, dragi sobratje duhovniki in redovniki, to maziljenje z Gospodovim Duhom se je uresničilo na Jezusu Kristusu, to maziljenje s Sv. Duhom se je uresničilo tudi v nas, ko nas je Gospod po zakramentu mašniškega posvečenja mazilil s Svetim Duhom, da bi nas poslal oznanjat evangelij ubogim, da bi po nas nadaljeval delo odrešenja, tu in sedaj, med že in še ne odrešitvene božje zgodovine (prim. Rim. 8,18-22). To je dar in skrivnost, je svoj čas zapisal sveti papež Janez Pavel II. v svojih spominih. Prav na današnji dan se ga hvaležno spominjamo, ob 10. obletnici njegove smrti v sluhu svetosti. Bilo je 2. aprila 2005 ob 21.37, ko je končal svojo življenjsko daritev. Posebej smo mu hvaležni, ker je dvakrat obiskal Slovenjo in nam ob 2. obisku 19.9.1999 prižgal luč – bl. škofa Antona Martina Slomška.
   Sveti Janez Pavel II. je zapisal, da je naše duhovništvo dar in skrivnost, ki nas nagovarja, navdihuje, poživlja in krepi, vedno znova, še posebej danes na Veliki četrtek, ki je rojstni dan duhovništva in evharistije; danes, ko smo vsi, posebej mi duhovniki, redovniki, diakoni, redovnice in bogoslovci, še posebej nagovorjeni, da poglobimo in utrdimo naše posvečenje, našo zavezo z Gospodom, se popolnoma identificiramo z Njim in po Njem in v njegovem imenu in v njegovi osebi – in persona Christi, zidamo in gradimo božje kraljestvo.

   2. Veliki četrtek, praznik evharistije in duhovništva je dan, ko se zahvaljujemo Bogu za dar duhovništva, ki smo ga prejeli; je pa tudi priložnost, da se zahvalimo drug drugemu, priložnost zame, da se kot pastir krajevne Cerkve zahvalim vam, sobratje duhovniki, diakoni, redovniki, redovnice in bogoslovci za vašo zvestobo, prijateljstvo, pripravljenost, soodgovornost in požrtvovalnost, da z združenimi močmi uresničujemo poslanstvo, ki nam ga je zaupal Gospod. Posebej bi se rad zahvalil vsem, ki kljub starosti, bolezni in mnogokrat neurejenim razmeram zvesto vztrajate na župnijah in ste pričevalci z zgledom vašega duhovniškega življenja in dela, 25, 50, 60 in več let zvestobe v Gospodovem vinogradu… Zahvala vsem, ki upravljate dve ali več župnij in skupaj s svojimi sodelavci potrpežljivo prenašate in rešujete probleme in težave, ki jih s seboj prinaša življenje, še posebej pomanjkanje duhovnikov in duhovnih poklicev. Hvala vsem, da smo skupaj z našimi verniki varuhi in nosilci dragocenega duhovnega izročila, ki sega v antično dobo, do prvih sledov krščanstva na naših tleh, pa preko duhovnih tokov srednjega in novega veka vse do našega časa, ko se skupaj z vesoljno Cerkev pogumno soočamo z znamenji časa in iščemo odgovore na vprašanja, kaj govori Duh Cerkvi v naši domovini (prim. Raz 2,11) in še posebej celjski škofiji.
   Na ta vprašanja iščemo odgovore v nenehnem vračanju k virom našega duhovnega življenja in naše pastorale, ki so: sveto pismo, molitev in sveto bogoslužje. Na ta vprašanja iščemo odgovore v duhu krovnega dokumenta »Pridite in poglejte«. Nosilec tega dogajanja je skupaj z duhovniki, redovniki in redovnicami vse božje ljudstvo, so posebej člani ŽPS, cerkveni ključarji, katehisti in katehistinje, organisti in zborovodje, pevci in pevke, animatorji in voditelji različnih skupin, sodelavci Karitas in drugi župnijski sodelavci.
   Prejšnji četrtek, 26. marca, smo imeli tu v stolnici pomenljivo slovesnost, ko so se tu zbrali predstavniki ŽPS oz. predstavniki župnij naše škofije skupaj z nekaterimi duhovniki in redovniki in smo blagoslovili in jim slovesno izročili potrjene župnijske Pastoralne načrte, ki so jih po navodilih krovnega pastoralnega dokumenta »Pridite in poglejte« pripravili po župnijah, skupaj z duhovniki, člani ŽPS in z drugimi pastoralnimi sodelavci. Vsem se za zvesto in požrtvovalno delo, apostolsko vnemo in gorečnost prisrčno zahvaljujem. 67 župnij od 112 se je odzvalo temu vabilu in poskušalo odgovoriti na znamenja časa, se pogovarjati in načrtovati pastoralno delo v župniji. Vabimo še druge, da sledijo dobremu zgledu. To ni pastoralni aktivizem ali formalizem, kakor bi radi tu in tam nekateri opravičili svojo nedelo in ravnodušnost, to je vetje Sv. Duha, to so nove Binkošti v naši škofiji in v Cerkvi v Sloveniji; to ni predmet proste izbire, to je nadaljevanje pastoralne prenove, ki jo je začrtal 2. vatikanski koncil, ki jo je leta 2000 začrtala Slovenska sinoda, ko smo se odločili za življenje (prim. 5 Mz 30,19), to so pota nove evangelizacije, na katera je Cerkev krenila na rimski sinodi o novi evangelizaciji leta 2012, to je postopno uresničevanje pastoralne prenove, ki jo predvideva krovni dokument »Pridite in poglejte«. Nadaljevanje, uresničevanje, dograjevanje, preverjanje in aktualizacija župnijskih načrtov pastoralne prenove bo tudi »rdeča nit« in kažipot obhajanja 10. obletnice ustanovitve naše škofije, ki jo bomo po sklepu DS začeli obhajati letos, na praznik Kristusa Kralja, v nedeljo, 22. novembra, ko bomo v otvoritveno slavje vključili tudi obhajanje rojstnega dne bl. škofa Antona Martina Slomška – zavetnika naše škofije in obletnico posvetitve naše stolnice, ki jo obhajamo 26. novembra.
   Obhajanje 10.obletnice naše škofije, ki jo danes, na Veliki četrtek slovesno napovedujem in razglašam, postavljamo pod varstvo prvega zavetnika naše škofije, bl. škofa A. M. Slomška in drugotnih zavetnikov sv. Maksimilijana Celjskega in sv. Eme Krške. Veselimo se, da se v novejšem času rojevajo nove pobude za globlje spoznavanje in češčenje bl. škofa A. M. Slomška in sv. Eme Krške; tudi v vzpostavljanju Slomškove in Emine romarske poti.
   Velika obogatitev duhovnega poslanstva Cerkve bo tudi Sveto leto Božjega usmiljenja, ki ga po želji papeža Frančiška začnemo obhajati letos, 8. decembra, na praznik Brezmadežne.

   3. Danes, pri krizmeni maši, blagoslavljamo krstno in bolniško olje in posvečujemo sv. krizmo in na vso to bogato pastoralno dejavnost kličemo božji blagoslov in obilje darov Sv. Duha. V blagoslovljenih sv. oljih se namreč zrcali celotno duhovno poslanstvo in dejavnost Cerkve ter duhovno poslanstvo, moč in sijaj naše duhovniške službe.
   Blagoslavljamo krstno olje, s katerim bodo zaznamovani, maziljeni novokrščenci; otroci, ki prejmejo krst po veri staršev, botrov in vsega občestva, in odrasli, katehumeni, ki po ustrezni pripravi sami izpovedo vero in pripravljenost, da bodo krščansko živeli. V tem blagoslovu je obseženo vse oznanjevalno delo Cerkve: verouk in uvajanje v krščansko življenje, doma, v družini, v župniji, pri bogoslužju, v veroučni učilnici, na duhovnih vajah, na oratoriju. Tu so mediji, tisk, internet in vsa druga sredstva obveščanja, ki jih tudi vključujemo v oznanjevanje. Ob tem se moramo resno vprašati, kako je z našim veroukom, ki po mnogih župnijah iz objektivnih in subjektivnih razlogov ne dosega svojega namena… So pa tudi župnije, kjer je za verouk dobro poskrbljeno. Imajo primerne veroučitelje, dobro sodelujejo z lokalnimi skupnostmi in v medsebojnim dogovorom usklajujejo šolske in veroučne programe. Hvalevredne so tudi pobude za pastoralo birmancev ter za različne oblike pastorale za mlade.

   Blagoslavljamo bolniško olje in prosimo Gospoda, naj to nebeško zdravilo varuje na telesu, duši in duhu vsakega, ki bo s tem sv. oljem maziljen. Tu je obsežena vsa pastorala bolnikov, invalidov, starejših, trpečih, umirajočih. Tu so telesna in duhovna dela usmiljenja, karitas, dobrodelnost , prostovoljstvo. Hvaležni smo vodstvu ter sodelavkam in sodelavcem Škofijske in župnijskih Karitas, Vincencijevih konferenc, gibanju Vera in luč in drugih ustanov.
  Najbolj slovesna je posvetitev krizme, dragocenega olja, s katerim so maziljeni novokrščenci, birmanci, diakoni, novomašniki, škofje; vsi, ki se posvetijo delu za božje kraljestvo. Posvečujemo sv. krizmo in smo hvaležni Bogu, da imamo v škofiji 3 bogoslovce, ki jih z veseljem pozdravljamo, saj predstavljajo tisti svetopisemski »sveti ostanek« (prim. Iz 10,20), ki pa je nosilec božjih obljub. Naš odgovor na vse bolj zaskrbljujoče pomanjkanje duhovnih poklicev želi biti bolj usklajeno delo in molitev za duhovne poklice. V ta namen v naši škofiji poživljamo Molitveno zvezo za duhovne poklice-MZDP in vas prosim, da podpirate animatorje tega duhovnega gibanja, ki želijo poživiti molitev za duhovne poklice po družinah, na župnijski, dekanijski in škofijski ravni. Pred nami je Teden molitve za duhovne poklice, pred 4.velikonočno nedeljo, ki jo bomo letos obhajali 26.aprila. To je Nedelja Dobrega Pastirja in 52. Svetovni dan molitve za duhovne poklice. To bo tudi pomemben dan v zgodovini mariborske nadškofije in metropolije, saj bo na to nedeljo, 26. aprila, ob 15. uri v mariborski stolnici posvečen za škofa novi nadškof – metropolit p. mag. Alojzij Cvikl DJ, doma iz Nove Cerkve, do sedaj po naročilu Apost. sedeža začasni ekonom mariborske nadškofije. Novega nadškofa metropolita v njegovi rojstni škofiji prisrčno pozdravljamo, mu čestitamo k imenovanju in mu zagotavljamo, da bomo njegovo poslanstvo spremljali in podpirali z našo molitvijo.
   Prepričani smo in v ta namen molimo, da bo njegovo pastoralni delovanje rojevalo duhovno pomlad na vseh področjih pastoralnega delovanja Cerkve, tudi v rasti duhovnih poklicev.

   Dragi sobratje, drage sestre in dragi bratje v Kristusu!
Papež Frančišek v apostolski spodbudi ugotavlja, da je ključno vprašanje našega duhovništva, naše duhovniške identitete in naše apostolske gorečnosti, naša povezanost, naša predanost Kristusu in Božjemu ljudstvu (prim. EV 265-266). To zavezo, to predanost in zvestobo sedaj obnovimo in se v duhu vrnimo v tisto uro, ko smo bili maziljeni s Sv. Duhom pri sv. krstu, pri sv. birmi in mi duhovniki in redovniki in diakoni pri mašniškem oz. pri diakonskem posvečenju. Zbrani v Sv. Duhu obnovimo naše duhovniške in redovniške obljube in kot pri mašniškem posvečenju znova recimo: Tukaj sem, Gospod! Hvala ti, da si me poklical. Amen.

+dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof
apost. adm. mariborske nadškofije