NEDELJA SVETNIŠKIH KANDIDATOV CELJSKE ŠKOFIJE IN MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE
Homilija
Sobratje duhovniki, redovniki, diakoni, sestre redovnice, ministranti, drage molivke, dragi molivci škofijske MZDP, še posebej molivke in molivci iz dekanije Kozje, pevke in pevci CPZ Olimje na koru, sestre in bratje v Kristusu.
Danes, na 5. velikonočno nedeljo, naša škofija obhaja nedeljo svetniških kandidatov, ki jo tukaj v Marijini cerkvi v Celju povezujemo tudi z molitvenim srečanjem za duhovne poklice, ko se v tem svetišču vsako tretjo nedeljo v mesecu zbirajo k molitvi predstavniki posameznih dekanij naše škofije. Danes so z nami molivci in predstavniki dekanije Kozje, ki so nam pred sv. mašo pripravili molitveno srečanje, CPZ župnije Olimje pa bo poskrbel tudi za petje pri sv. maši, da bomo še globlje začutili božjo bližino, pa tudi navzočnost in bližino pričevalcev naše vere, svetniških kandidatov naše škofije. Vseh ne moremo našteti. Ustavili se bomo le pri tistih, ki so nekako z nami živeli, to se pravi, v prejšnjem 20. stoletju in na prehodu v 21., v naše stoletje. Ustavimo se pri Bogu, svojemu narodu in Kristusovi Cerkvi zvestih pričevalcih naše vere, ki so se znašli v krempljih totalitarnih režimov 20. stoletja in so postali žrtve komunizma, nacizma in fašizma.
V knjigi »Palme mučeništva«, ki je leta 1995 izšla pri MD Celje, avtorji navajajo življenjepise preko 200 duhovnikov, redovnikov, redovnic, bogoslovcev in vernih laikov, ki so šli raje v smrt, kakor pa da bi zatajili svojega Gospoda.
1. Zelo smo hvaležni gospodu škofijskemu kanclerju msgr. Jožetu Kužniku, da je kot član Slovenske komisije za svetniške kandidate skrbno zbiral razpoložljivo gradivo, pričevanja in podatke o naših svetniških kandidatih in vse to objavil v štirih knjigah. V okviru Slovenske škofovske konference je bila ustanovljena posebna Komisija, ki skupaj s Kongregacijo za zadeve svetnikov v Rimu vodi postopek, da bodo ti svetniški kandidati dosegli čast oltarja in bodo tako še močnejša luč in svetilniki na poti našega krščanskega življenja.
To komisijo zadnja leta vodi p. dr. Metod Benedik OFM Cap, profesor cerkvene zgodovine na Teološki fakulteti v Ljubljani, ki živi v Kapucinskem samostanu v Celju in je sedaj med nami. Lepo se Ti zahvalimo, dragi sobrat, za dragoceno delo, ki ga opravljaš in te prosimo, da nam boš na koncu sv. maše kratko predstavil naše svetniške kandidate in potek postopa za njihovo proglasitev k blaženim.
Naša molitev, moja in tvoja molitev, dragi brat in draga sestra v Kristusu, pa je tisto gibalo in notranja moč, ki bo pripomogla, da bo to dogajanje urejeno potekalo in rojevalo bogate sadove.
2. Med molitveno uri pred sv. mašo, so nam molivci iz dekanije Kozje še posebej predstavili svetniškega kandidata Janeza Straška, duhovnika lazarista, ki je bil rojen v Podčetrtku. Mi se še kratko ustavimo pri svetniškem kandidatu, mladem duhovniku, novomašniku, Izidorju Završnika, ki je bil rojen 4. aprila 1917 v župniji Sv. Jurij ob Taboru v Savinjski dolini, a so se starši kmalu po njegovem rojstvu preselili na Gomilsko, zato ga Gomilčani imajo za svojega rojaka. Kakorkoli že, v zgodnji mladosti je začutil božji klic, ki mu je zvesto sledil in je bil 11. maja 1941 v Mariboru posvečen v duhovnika. Po posvečenju je kljub vojnim razmeram vneto vršil duhovniško službo v domači župniji in v sosednjih župnijah. Ker je mnogim pomagal prečkati mejno črto v ljubljansko pokrajino, so ga gestapovci aretirali, ga zaprli v Starem piskru in ga strahotno mučili, ker ni sprejel njihove želje, da bi vohunil med verniki. Prestavili so ga v mariborske zapore, kjer je na pepelnico, 10. marca1943 prišla njegova ura. Ker je nekdo od jetnikov pobegnil iz zapora, so gestapovci odbrali 10 jetnikov, ki naj bi zaradi pobeglega jetnika šli v smrt z ustrelitvijo. Izbor je zadel tudi mladega fanta, ki je stal zraven Izidorja. Ko je Izidor to videl, ja pogumno stopil naprej in šel v smrt namesto tega fanta. Tako je Izidor postal »Slovenski Kolbe«, se pravi, podoben poljskemu duhovniku Kolbeju, ki je 14. avgusta 1941 v taborišču Auschwitz tudi šel v smrt namesto družinskega očeta. Poljaki so se svojemu duhovniku Maksimilijanu Kolbeju primerno oddolžili in poskrbeli, da ga je sedaj že sv. papež Pavel VI. 17.oktobra 1972 v Rimu razglasil za blaženega, sv. papež Janez Pavel II. pa ga je 10. oktobra 1982 razglasil za svetnika. Kaj pa mi? Mi pa smo domala 70 let molčali in nasedali govoricam in silam teme, ki se dobro zavedajo, kaj pomeni tako junaško pričevanje mladega duhovnika.
Zato smo danes znova pri tebi, dragi sobrat Izidor, da se, podobno kot lani, ob 75-letnici tvoje mučeniške smrti, zahvalimo za tvoje pričevanje. Pa ne samo tebi, ampak tudi vsem drugim pričevalcem, ki jih bo ob koncu sv. maše predstavil p. Metod, postulator, voditelj procesa za proglasitev mučencev k blaženim.
3. Ko molimo za njihovo beatifikacijo, se jim tudi zahvaljujemo, za zgled njihovega življenja, duhovnikom in redovnikom in redovnicam še posebej za njihovo pričevanje, ne samo ob mučeniški smrti, ampak že prej, zlasti takrat, ko so zvesto prisluhnili in sledili božjemu klicu in postali duhovniki, redovniki ali redovnice Kristusove Cerkve. Zdi se, da je prav tu potreben njihov zgled in njihova pomoč mladim našega časa, ki imajo nemalo težav, ko se je treba odločiti ter poslušati in slediti božjemu klicu, ki tudi danes vabi mlade kandidate, pridi in hodi za menoj v duhovniškem, redovniškem ali misijonarskem poklicu.
V tako imenovanem zahodnem svetu in tudi pri nas smo globoko zašli v močvirje tako imenovanega sekularizma t.j. načina življenja, kakor da Boga ni. Vse, kar je božjega, se mora vedno bolj umikati iz javnega življenja v privatno, zasebno okolje. Tudi o božjem klicu se ne govori in če se že kje pojavi, ga slej ko prej udušijo mnoga druga veliko bolj mikavna vabila. Tu pomaga le vztrajna in zaupna, zasebna in skupna molitev, ki odpira uho in srce za božja pota in načrte.
Res je, da v naši škofiji trenutno imamo le dva kandidata za redovniški poklic; za službo škofijskega duhovnika pa nimamo nobenega kandidata. Imamo pa, hvala Bogu kar nekaj kandidatov za službo stalnega diakona, pa celo vrsto različnih animatorjev in bogoslužnih sodelavcev in veliko molivk in molivcev za duhovne poklice in med njimi, Bog daj, tudi take, ki jih Gospod kliče v duhovniški ali redovniški poklic. To pa je zaklad, ki naznanja novi dan, to je jutranja zarja, ki naznanja, da bomo, če Bog da, kmalu doživeli pomlad duhovnih poklicev; tudi po ustanovi, ki se letos oktobra začenja v župniji Šmarje pri Jelšah, ko bo tu začel delovati tako imenovani pripravljalni letnik za duhovniške kandidate za vse slovenske škofije. To je nova ustanova, ki se uvaja po vsej katoliški Cerkvi in pomeni neke vrste noviciat, ki ga že stoletja poznajo redovne ustanove in se zdaj uvaja tudi za kandidate za škofijske duhovnike.
To je odgovor Cerkve na položaj, ko je med kandidati za duhovništvo vedno več takih, ki imajo pomanjkljivo stopnjo izobrazbe, pa tudi versko – duhovna in druga, zlasti psiho-fizična vprašanja in težave, ki jih je treba pravočasno reševati za nedeljeno zvestobo Jezusu Kristusu in pripravljenost služiti božjemu ljudstvu.
V teh dneh nas je papež Frančišek obogatil z novo apostolsko spodbudo »Kristus živi« kot sad sinode o mladih, ki je bila lani oktobra v Rimu. To je prava zakladnica pastorale, namenjene mladim, pa tudi vsem drugim, saj papež lepo pravi, kjer so otroci in mladi, tam so tudi odrasli in starejši, saj mladi imajo starše in stare starše, učitelje in vzgojitelje. Vsi smo nagovorjeni, vsem velja božji klic, ki smo ga zaslišali že pri krstu in vedno znova, kadar znamo reči: »Govori Gospod, poslušam« (prim 1 Sam 3,10). Tako je bilo že v stari zavezi. V prvem berilu smo slišali, kako je Bog govoril Mojzesu: »Tako oznani Izraelovim sinovom: »Če boste poslušali moj glas in spolnjevali mojo zavezo, mi boste kraljestvo duhovnikov in svet narod« (2 Mojz 19,5-6) . Apostol Pavel to misel nadaljuje, ko pravi Kološanom in tudi nam: »Vi pa ste božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, zato si oblecite prisrčno usmiljenje, milobo potrpežljivosti« in tudi pripravljenost, da bomo drug drugemu, še posebej tistim, ki jih Gospod kliče v svojo službo, pomagali na tej poti (prim. Kol 3,12-15). To je pot blagrov, ki nam jih Jezus danes znova polaga na srce.
Nedeljo svetniških kandidatov naše škofije obhajamo v velikonočnem času, ko se podobno kot Jezusovi učenci tudi mi na mnogotere načine srečujemo z Jezusom Kristusom, Vstalim Gospodom. V tem času so po naših župnijah tudi prvoobhajilna in birmska slavja, kjer se veliko lepega in upanja polnega dogaja, ko se otroci in mladi z njim lastno pripravljenostjo odpirajo božjemu delovanju in vetju Sv. Duha. Naloga nas škofov, duhovnikov, redovnikov, redovnic in seveda tudi vas, verni starši, stari starši, krstni in birmski botri pa je, da tega Duha ne ugašamo (prim. 1 Tes 5,19), ampak s svojim dobrim zgledom, z besedo in z našo molitvijo spremljamo, podpiramo in spodbujamo. To so delali naši svetniški kandidati.
Tudi mi, bratje in sestre v Kristusu, stopimo z novo pripravljenostjo na to pot, po kateri so stopali naši svetniški kandidati, zato danes z njimi molimo in se jim tudi v molitvi zaupno priporočamo. Amen.
+Stanislav Lipovšek
upokojeni celjski škof