POZDRAV V UVODU:
Spoštovani!
Prišli smo, da se Bogu zahvalimo za prehojeno pot, za vrednote in darove, ki nam jih Bog naklanja po naši domovini. V teh dneh so se zvrstile že različne proslave in srečanja: proslava Mestne občine Celje, ki jo mestni grb s tremi zvezdami še posebej povezuje z domovino in državnim grbom s tremi celjskimi zvezdami, državna proslava v Ljubljani, maša za domovino in kresovanje sinoči pri Sv. Jožefu v Celju, pohod po Slomškovi poti in sv. maša za domovino danes v Novi Cerkvi in sedaj slovesno bogoslužje v naši stolnici.
Lepo pozdravljeni vsi, ki ste se zbrali k temu slovesnemu bogoslužju – k sv. maši za domovino v stolnici, ki je istočasno vrh molitvene devetdnevnice, ki nas je v teh dneh po slovenskih župnijah in molitvenih skupinah povezovala v molitvi in dobrih željah za duhovni in materialni blagor naše domovine. Prisrčen pozdrav vam, spoštovani gospod župan Mestne občine knežjega mesta Celje s soprogo in vsemi vašimi sodelavkami in sodelavci skupaj s direktorico občinske uprave, s podžupani in z mestnimi svetniki in predstavnikom Upravne enote Celje.
Prisrčen pozdrav vam, spoštovani Veterani vojne za Slovenijo, ki ste najgloblje povezani z dogajanjem in vsebino današnjega praznika, pozdrav vam, spoštovani člani območnega združenja Celje, Štore; pozdrav policijskemu veteranskemu društvu Sever- odbor Celje, predstavniku Policijske uprave Celje in predstavniku Slovenske vojske-namestniku vikarja za duhovno oskrbo Slov. vojske in predstavnikom Občinske Gasilske zveze Celje in Občinske Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah.
Pozdrav in zahvala vsem navzočim predstavnikom kulturnih, vzgojnih in izobraževalnih ustanov našem mestu, predstavniku Splošne bolnišnice Celje, vseh zdravstvenih ustanov, predstavnikom župnijskih občestev in Škofijske Karitas in vsem, ki skrbite za duhovni in materialni blagor našega mesta.
S posebno hvaležnostjo med nami pozdravljam vse duhovnike, redovnike, redovnice in še posebej predstavnika Srbske pravoslavne Cerkve, gospoda arhijerejskega namestnika protojereja – stavrofora Milana Dudukovića, paroha celjskega, gospoda duhovnika Isa Kides, protojereja stavrofora, in gospoda Nazifa Topus, imama Islamske verske skupnosti v Celju.
Lep pozdrav tudi liturgičnim sodelavcem, ministrantom, bralcem in Stolno-opatijskemu pevskemu zboru, ki nam bo s pesmijo pomagal vstopiti v skrivnost sv. bogoslužja in doživljati Božjo bližino.
Slovenija nas povezuje v naših skupnih nalogah, radostih, uspehih pa tudi v preizkušnjah, neuspehih in problemih. Zahvalimo se Gospodu, če smo kaj dobrega storili za blagor domovine in pripravimo naše srca, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti…
HOMILIJA
Spoštovani vsi navzoči, sestre in bratje v Kristusu!
Slovesno obhajanje dneva državnosti, letos že 23. rojstnega dne naše domovine, je vedno priložnost, da s pesnikom nekoliko premerimo razdaljo in nebeško stran in se vprašamo, kaj mi pomeni domovina, kakšen je moj
odnos do domovine, kaj bo treba še postoriti, da se bomo približali cilju in namenu te ustanove, ki je skupna blaginja, ki je ustvarjanje pogojev, da bo sleherni človek in državljan naše domovine živel človeka vredno življenje in mu bo omogočeno vse tisto, kar določa polnost, srečo in smisel sedanjega in prihodnjega življenja.
1. Pri iskanju odgovora na to vprašanje nam pomagajo različni strokovnjaki. Voditelji narodov in držav vseh časov, na poseben način naši pesniki in pisatelji, ki s svojo mislijo in umetniško besedo utirajo pota in cilje naše domovine, našega naroda in narodov sveta.
Vzemimo samo Prešernovo Zdravljico, ki je postala naša himna in na poseben način vodilo na poti uresničevanja naše duhovne, materialne, kulture in politične samobitnosti… vedno, še posebej danes, naj v našem življenju močno odmeva žlahtno vabilo: »Komu najprej veselo, zdravico bratje č’mo zapet, Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet… pa tudi, in v teh časih, še bolj: »Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar jih ima Slava, vsi naj si v roke sežejo… ali preroška beseda Ivana Cankarja: »… O, domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje. Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal… in je rodila – vzrasla so nebesa pod Triglavom…«
Nebesa pod Triglavom… To niso in ne smejo biti sanje… to je možnost in priložnost, ki je pred nami.
Nekaj tega je že uresničenega. Slovenija, naša domovina s 23 letno zgodovino postaja država s tradicijo… z izkušnjo, s priložnostjo, da dobre izkušnje poglabljamo, razvijamo in se na napakah učimo… Naše knežje mesto je v teh letih vsestransko napredovalo na vseh področjih; posebej se veselimo obnove mestnega jedra in vračanja življenja v mesto… čestitam… posebej , da Marijino znamenje stoji, in pod njim sv. Jožef, sv. Florjan in Sv. Rok, ki čuvajo mesto, potem ko so mino vozili težki tovornjaki… in drevesa rastejo, čeprav so jih od vseh strani odkopali… na Glavnem trgu in pri Metropolu… in drevesa rastejo, čistijo zrak, nudijo prijeten pogled, dajejo senco, na njih gnezdijo ptice…
2. Vendar problemi ostanejo, so vabilo k iskanju rešitve… Za nas kristjane in za vse ljudi , ki v srcu dobro mislijo, je smer, pot in rešitev Božja beseda, zapisana v sv. pismu. Vzemimo samo preroško besedo in vizija iz današnjega berila, ko nas prerok Izaija povabi na Gospodovo goro, h kateri bodo vreli vsi narodi in rekli:«Pojdimo na Gospodovo gori, k hiši Jakobovega Boga, da nas pouči o svojih potih, da bomo hodili po njegovih stezah… Kdaj hodimo po njegovih stezah? Takrat, kadar prekujemo meče v lemeže in sulice v vinjake… preroška beseda, ki je rešitev za vsa še tako zapletena mednarodna, narodna in tudi za naša družbena vprašanja, tudi za pota in cilje naše domovine, pa tudi Cerkve, sleherne človeške skupnosti, še posebej družine… Kaj namreč pomeni prekovati meče v lemeže? Meč, »orožje«, je simbol za krivico in nasilje… prinaša zlo, trpljenje smrt, »lemež, del pluga« simbol dobrega… rojeva blaginjo, napredek… Prekovati meče v lemeže… pomeni… premagovati ovire in težave, ki bremenijo naše medsebojne odnose, ki zavirajo naš resnični duhovni in materialni napredek, sodelovanje, razumevanje, prijateljstvo, spravo, mir, …
Apostol Pavel v pismu Kološanom to misel razvija, ko pravi: »Kakor božji izvoljenci, sveti in ljubljeni… Kristusova beseda naj v obilju prebiva med vami… vse kar delate, delajte v imenu Jezusa Kristusa in po njem zahvaljujte Boga in Očeta »(prim. Kol 3,12-17).
3. Ko obhajamo praznik naše domovine, ne moremo mino bl. škofa A. M. Slomška, ki je skupaj s sv. Maksimilijanom Celjskim in sv. Emo glavni zavetnik naše škofije, a še prej dijak celjske gimnazije, kratek čas celjski mestni župnik in opat… njegovo pričevanje nam je še posebej dragoceno, tudi njegov žlahten in duhovno bogat odnos do domovine, ki se ne ustavi le pri vsakdanjem reševanju konkretnih problemov, ampak celotno dogajanje motri v širši, duhovni razsežnosti vse do nadnaravne, večnostne perspektive…
Bl. škof Slomšek o domovini govori posredno in neposredno v svojih pesmih in še posebej v svojih razpravah o jeziku, o šolstvu in izobraževanju, o slovenskih duhovnikih in kulturnikih.
V knjižici »Mladenčev srečen pot« iz leta l859 pravi, da ima vsak človek trojno domovino : prva je tista, v kateri smo se rodili, dežela materna. Kakor ptičica svoje gnezdo pozna, tako tudi vsak pošten človek svoje domovine ne pozabi, jo varuje, brani in spoštuje, kakor zenico svojega očesa.
V Slomškovem času je bila ta domovina Avstrija, skupnost narodov, s katero mnogi niso bili zadovoljni. Tudi Slomšek se je zelo kritično odzival na narodnostna vprašanja in svojim duhovnim, kulturnim in prosvetnim delovanjem pripravljal poznejši preporod in pomlad narodov.
Druga domovina je, pravi škof Slomšek, Sveta Katoliška Cerkev, naša duhovna mati, ki nas je pri krstu prerodila v Božje otroke in nas sedaj z lučjo evangelija in močjo Božje milosti hrani in neguje na poti življenja. Z vesoljno Cerkvijo se srečujemo v domači župnijski cerkvi, posebej pri krstnem kamnu, kjer smo se prerodili in postali kristjani, pri prižnici, kjer se poučujemo v božji modrosti in pri oltarju, kjer se hranimo v Božjo milostjo…
In tretja je nebeška domovina, kamor smo vsi povabljeni in tu je Slomšek zelo konkreten, ko pravi, da upanje v nebeško slavo ni poceni tolažba, saj vemo, da bomo to nebeško domovino dosegli, potem ko bomo tu spolnili vsak svoje poslanstvo. V nebeško domovino bomo vstopili, ko bomo naredili izpit: Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil… bolan sem bil in ste prišli k meni… popotnik, begunec sem bil in ste me sprejeli…
In to je misel današnjega evangelija, ki je vzet iz govora na gori. Če je govor na gori ustava Božjega kraljestva, so osmeri blagri srce te ustave…Blagor ubogim v duhu… blagor krotkim, blagor usmiljenim… blagor miroljubnim… blagor čistim v srcu… Velja nekoč in danes in bo veljalo tudi jutri…
Zato, bratje in sestre, obhajajmo praznik naše domovine, pojdimo na Gospodovo goro, prekujmo meče v lemeže v iskrenem prizadevanju za harmonijo, za urejene odnose z Bogom, z bližnjim, s stvarstvom in s samim seboj… tu je izhod, tolažba, pomoč in rešitev…
Tu so odgovori na naša vprašanja in izzive, za našo sedanjost in za našo prihodnost. Amen.
+Stanislav Lipovšek, celjski škof
apost. adm. mariborske nadškofije