Škof Lipovšek, celjski škof in apostolski administrator mariborske nadškofije, je daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega p. Franca Cerarja DJ in vodil pogreb v sredo, 13.8.2014, v župnijski cerkvi Maribor-Pobrežje in na pobreškem pokopališču.

Božja beseda:
Berilo: Ef 3, 8-12. 14-19…, Meni najmanjšemu izmed vseh svetih….
Evangelij : Jn 11,17 – 27, Jaz sem vstajenje in življenje…..

Uvod v bogoslužje
Dragi sobratje pokojnega p. Franceta Cerarja, spoštovani p. provincial Družbe Jezusove v Sloveniji, sobratje duhovniki, redovniki, diakoni, bogoslovci, sestre redovnice, dragi svojci, sorodniki in prijatelji pokojnega p. Cerarja,
sestre in bratje v Kristusu!

Cerkev v Sloveniji se skupaj z Družbo Jezusovo poslavlja od spoštovanega sobrata, duhovnika, redovnika Družbe Jezusove, znamenitega misijonarja in učitelja duhovnega življenja p. Franceta Cerarja DJ, ki se je v 93. letu svojega življenja in v 58. letu svoje duhovniške in redovniške službe poslovil od nas. Skupaj s sobrati Družbe Jezusove se od pokojnega patra v globoki hvaležnosti in spoštovanju poslavlja mariborska nadškofija in še na poseben način mesto Maribor, v katerem je pokojni pater preživel vsa leta svojega duhovniškega in redovniškega življenja in delovanja.
Naše slovo se uresničuje v globoki povezanosti z Jezusom Kristusom, ki nas pri tej maši povezuje v velikonočno skrivnost svojega trpljenja, smrti in vstajenja. Mi to skrivnostno dogajanje doživljamo še v veri, pokojni p. France pa že v gledanju: vsi pa v ljubezni do Jezusa Kristusa, ki je pokojnemu p. Francetu že in bo nam vsem tudi nekoč vstajenje in večno življenje.
Zato odprimo naša srca Božji milosti, da bo ta daritev sv. maše Bogu v čast, pokojnemu patru v zveličanje in vsem nam v duhovno rast in posvečenje.
Če smo kaj dobrega opustili ali morda celo kaj slabega storili, priznajmo in obžalujmo svoje grehe, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti…

HOMILIJA
Sobratje duhovniki in redovniki, sestre in bratje v Kristusu!
Ko smo zbrani pri sv. maši in molimo za blaženi pokoj pokojnega p. Cerarja, smo v berilu poslušali apostola Pavla, ki v pismu Efežanom razmišlja o svojem apostolskem poslanstvu, ko pravi: »Meni, najmanjšemu izmed vseh svetih, je bila dana ta milost, da vsem oznanim nedoumljivo bogastvo Kristusovo, ki je bilo od vekov skrito v Bogu, zdaj pa se je razodelo po Jezusu Kristusu… ki po veri prebiva v vaših srcih, da bi tako ukoreninjeni v ljubezni mogli spoznati kakšna je širokost in dolgost, ter visočina in globočina vse spoznanje presegajoče Kristusove milosti, da bi se izpolnili do vse Božje polnosti« (Ef 3, 8-19). Te besede, to duhovno izkustvo apostola Pavla, lahko mirno naobrnemo na življenje in delo pokojnega patra Franceta Cerarja, saj je bilo njegovo življenje in delo eno samo pričevanje, oznanjevanje, še več, izžarevanje vse spoznanje presegajoče ljubezni Božje, ki se mu je razodela v Jezusu Kristusu, ki ga je poklical in ga potem skrivnostno vodil po poteh njegovega življenja in pastoralnega delovanja, vedno v zvestobi redovni karizmi in ljudem, h katerim ga je Bog pošiljal. Vsi, ki smo ga poznali in smo bili vsaj nekaj časa v njegovi bližini, smo v njem čutili vetje Sv. Duha, ki se je odražalo v njegovem ustvarjalnem nemiru, v nenehnem snovanju in zveličavni napetosti med že in še ne Božje odrešitvene zgodovine (prim. Rim 8, 18).
1. Mariborska nadškofija in škofijsko mesto Maribor sta mu posebej hvaležna za vse, kar je skupaj s sobrati, zlasti skupaj s p. Jakobom Laurom DJ storil za evangelizacijo mesta ob Dravi, ko je z njemu lastno apostolsko vnemo in gorečnostjo zidal in sadil Božje kraljestvo in pomagal pri ustanavljanju župnij v Brezju, na Pobrežju, na Teznem, v Radvanju in še posebej kot kaplan v Brezju in župnik pri Sv. Magdaleni in predstojnik v Rezidenci Družbe Jezusove na Ljubljanski 13.
Imel sem to srečo, da sem od blizu spremljal in bil deležen sadov njegovega bogatega in vsestranskega apostolskega delovanja. Že takoj na začetku kmalu po njegovi novi maši, ko je leta 1958 vodil misijon v moji rojstni župniji v Vojniku. To so bili povojni časi, ko so bili ljudje obloženi z mnogimi ranami medvojnega in povojnega časa. Pater Cerar je kot jezuit in tudi kot partizan malo drugače dodobra poznal to situacijo in s svojo pojavo, s svojo gorečnostjo in z ognjevitimi misijonskimi govori vlival tolažbo, upanje in mir v razbolela srca. Tudi name je napravil močan vtis, ki me je spremljal v letih mojega zorenja, ko še slutil nisem, da se bova znova srečala v Mariboru, ko sem leta 1976 postal župnik v župniji Device Marije v Brezju, ki so jo ustanovili in pastoralno uredili očetje jezuiti in pozneje kot stolni župnik, ko sva bila 28 let prijatelja, soseda in dobra pastoralna sodelavca, čeprav vsak na svojem bregu reke Drave. Posebej bogata so bila naša duhovniška srečanja, zlasti rekolekcije in različne druga duhovna in pastoralna srečanja, ki jih je vedno bogatila teološka globina, življenjska bližina in pastoralna modrost patra Cerarja. Ni bil le zgleden dušni pastir, ampak tudi neutruden misijonar in voditelj duhovni vaj za različne stanove in pastoralne potrebe.
2. Zelo smo mu hvaležni, da nam je veliko svojega duhovnega bogastva zapustil tudi v tiskani besedi, še posebej dragocen priročnik »Beseda da besedo«, v katerem razlaga bogoslužna berila in evangelije za vse dni v cerkvenem letu, pa tudi zbirka homilij »Evangelij na prepihu« je dobrodošel pripomoček pri oznanjevanju.
S svojo v globoki veri prekaljeno in z bogato življenjsko izkušnjo obogateno, včasih tudi kritično besedo, se je rad odzival na pereče pojave v družbi in v Cerkvi, posebej v zvezi s pokoncilsko pastoralno in liturgično prenovo, ki se je je iskreno veselil, pa tudi na možna stranpota je rad opozoril, tako na ravni krajevne kakor tudi na ravni vesoljne Cerkve. Leto vere, ki ga je papež Benedikt XVI. razglasil ob 50. obletnici začetka drugega vatikanskega koncila, ga je tako navdušilo, da je pripravil posebno molitveno uro, ki je izšla v lični knjižici in je nekaj posebnega. To je kratka zgodovina odrešenja slovenskega naroda, ko v molitvi srečamo sv. brata Cirila in Metoda, sv. Emo, bl. škofa Slomška, Friderika Barago, nadškofa Vovka, naše misijonarje in druge glasnike evangelija, nekoč in danes.
3. Dragoceni so njegovi pogledi na pota nove evangelizacije, ki jo je živel in uresničeval, ko o tem še nihče ni govoril. Če se nova evangelizacija obrača najprej na glasnike evangelija in jih spodbuja k novi apostolski gorečnosti in iskanju primernih poti, ki bi človeku približale vrednote evangelija, potem je bil pater Cerar pionir nove evangelizacije v Cerkvi v naši domovini, tako z izvirnostjo svojega oznanila, s svojo apostolsko gorečnostjo in še posebej kot prvi duhovnik s kitaro v roki – glasnik božjega veselja in upanja. Pozneje je dobil mnogo posnemovalcev, ki so razvili in obogatili tovrstno obliko evangelizacije, toda treba je bilo začeti. In na začetku je bil p.Cerar.

Sobratje duhovniki, redovniki in redovnice, sestre in bratje v Kristusu!
Nekoliko smo listali po bogato popisani knjigi življenja pokojnega patra Franceta Cerarja DJ. Ko hvalimo Gospoda za izredno bogate duhovne darove, ki nam jih je Gospod naklonil v življenju in delu pokojnega patra Cerarja in molimo za njegov blaženi pokoj, ne moremo obhajati te zahvalne daritve, ne da bi zaupno prosili Gospoda za nove duhovne poklice, ki jih tako zelo potrebujemo v naši domovini in še posebej v mariborski metropoliji. Hvala vsem, ki molite in delate za duhovne poklice; tudi p. Cerar moli z nami, saj smo prepričani, da je za vsa svoja dobra dela, ki jih je storil, na pragu večnosti zaslišal tolažilne besede Jezusa Kristusa, Večnega sodnika: »Pridi, dobri in zvesti služabnik, p. France, bil si zvest v moji družbi. Pojdi in spočij se v veselju svojega Gospoda«. (prim. Mt 25,21).
To je naša želja. To je naša prošnja. To je naša molitev. Amen.

+Stanislav Lipovšek,
celjski škof
apost. adm. mariborske nadškofije