DIES SANCTIFICATIONIS Laško 10.6.2015 ob 10. uri

Uvod v bogoslužje
   Sobratje duhovniki, redovniki, gost srečanja novinar Radia Ognjišče g. Alen Salihovič, dragi vernik nadžupnije Laško, ki ste se nam pridružili.
Mogoče je prav, da predstavim, kaj se danes dogaja v vaši častitljivi župnijski cerkvi in v vaši nadžupniji… dies sanctificationis, duhovniški dan, neke vrste stanovsko srečanje vseh duh. in red. ob koncu pastoralnega leta, ki ima v prvem delu globok duhovni pomen in značaj, v drugem delu pa prijateljsko srečanje in pogostitev in izmenjava mnenj o različnih pastoralnih vprašanjih, letos posebej o spravi v našem narodu…
   Še prej pa seveda skupna molitev dnevne molitvene ure, nato sveta maša, med katero bomo obnovili duhovniške obljube in poživili našo predanost Jezusu Kristusu in pripravljenost služiti Božjemu ljudstvu. in vas lepo vabimo, da vstopimo v skrivnost molitve…

Homilija
   1. Dies sanctificationis, dan duhovniškega posvečenja je vabilo in priložnost, da
poživimo in, če je treba, na novo odkrivamo in utrdimo naše duhovniško bratstvo in skrivnostne vezi, ki izhajajo iz zakramenta mašniškega posvečenja, iz skrivnosti naše izvolitve in naše povezanosti v službi božjega kraljestva.
   Zato se v globoki hvaležnosti v duhu povrnimo k izvirom, k skrivnostnemu Božjemu klicu, ki nas je vabil v duhovništvo, vse do tistega življenjskega »Tukaj sem, obljubim, hočem za Teboj… hvala vam dragi sobratje za to pripravljenost, za vašo daritev, za nedeljeno službo Bogu in ljudem…
   Danes želimo to pripravljenost utrditi, utrditi, poživiti.
   2. Božja beseda nam kaže pot: »je živa, učinkovita kot dvorezen meč, ki prodre do ločitve duše in duha, tudi do sklepov in mozga ter razsoja misli in namene srca,« beremo v pismu Hebrejcem (Hebr 4,12).
   Tako nas apostol Pavel v današnjem berilu spominja, da je vse, kar smo in imamo, božji dar, dar njega, ki nas je usposobil za služabnike nove zaveze, ne črke, ampak Duha, zakaj črka mori, duh pa oživlja (2 Kor 3.4-6). Težke besede, še težje, če smo res vklenjeni v črko, če smo formalisti, birokrati in kar je temu podobnega… O tem bi bilo veliko govoriti, pa je težko razlagati (Hebr 5,11)
   Tu se vidi, v koliki meri hodimo po stopinjah Jezusa Kristusa, dobrega pastirja in usmiljenega Samarijana, ki ni prišel, da bi se mu streglo, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge…
   Vsi imamo najlepši zgled v našem papežu Frančišku, ki ne zamudi nobene priložnosti, da bi razodeval božjo dobroto in usmiljenje, ali kot sam rad pravi, Božjo nežnost in božjo bližino vsem ljudem, zlasti malim, obrobnim in vsem, ki so daleč.
Ko z apostolom Pavlom naglašamo, da črka mori, Duh pa oživlja, nikakor ne mislimo reči, da predpisi niso važni in potrebni. Jezus sam to naglaša, ko v evangeliju pravi: »Ne mislite… (Mt 5,17-19).
    Kako je treba dopolniti postavo in preroke, je Jezus povedal v govoru na gori, ko pravi: »Ako vaša pravičnost ne bo obilnejša ko pismoukov in farizejev, ne pridete v Božje kraljestvo (Mt 5,20). To obilnejšo pravičnost ustvarjajo blagri: blagor ubogim v duhu, blagor krotkim, blagor čistim v srcu, blagor usmiljenim, blagor vam, kadar vas bodo zasramovali…(Mt 5,3-11)