2. maj 2021: 5. Velikonočna nedelja (pripravil Vlado Bizjak)

   Jezusova podoba, da je on trta, mi mladike, ki smo jo pravkar slišali, je zelo pomenljiva za razumevanje tega, kdo smo kristjani.
Večkrat se zdi kot da je naša vera skupek navad in obredov, ki jih dolgujemo Bogu, povrhu tega pa se trudimo biti dobri ljudje, da pridemo v nebesa. Vendar se s tem ne smemo zadovoljiti.
   Jezus je ustanovil Cerkev kot organsko povezano skupnost. Nismo torej le sosedje, prijatelji, sorodniki oz. daljni znanci, ki se bolj ali man pogosto videvamo v cerkvenih klopeh in morda kdaj med obredom tudi podamo roke. Jezus trdi, da smo zraščeni v en organizem, eno telo katerega glava ali hrbtenica je Jezus ali pa če uporabimo današnjo podobo je on trta, steblo, mi pa smo preko tega stebla povezani med seboj v en organizem. Smo torej živ organizem, ki mora čutiti drug drugega, ne le razkropljeni posamezniki, ki imajo malokaj skupnega.
   Ta organizem je zelo konkreten. Glavo telesa Cerkve (Jezusa) predstavlja oz. nadomešča konkretni škof v konkretni krajevni Cerkvi. Najbrž je preveč radikalno reči, da je Cerkev brez škofa, Cerkev brez Jezusa, a vsekakor je to Cerkev brez glave, brez stebla (trte), ki skupnost povezuje, usmerja, vodi v Jezusovem imenu. Prav je, da nam te podobe živo spregovorijo o tem kdo smo škof, duhovniki in laiki – smo povezan organizem v katerem škof predstavlja Jezusa.
Prav je, da premislimo, kako zares jemljemo resnico o tem, kdo sem jaz kot kristjan, duhovnik v odnosu do drugih in do škofa. Se lahko poistovetim s podobo telesa oz. trte? Se čutim oz. delujem kot povezan organ, ud, člen skupnosti? Kaj lahko tukaj storim?
   Celjska škofija pričakuje nastop novoimenovanega škofa Maksimiljiana. Tukaj vsaj meni spregovori prvo berilo. Jeruzalemski kristjani so se Pavla bali in mu niso zaupali. Bil je presenečenje, nekaj novega … Celjska škofija je dolgo in željno čakala novega škofa. Sedaj prihaja. Kakšna čustva nas ob tem prevevajo? Je naše veselje sedaj tudi tako veliko kot je bilo prej hrepenenje po njem? Nas je morda tudi strah? Kakšen bo, kako bo delal, kaj bo od nas pričakoval, bo zahteven … ?
   Vsaka sprememba je težka, četudi na dobro in ob tem lahko spontano nabrusimo kremplje v obrambo samega sebe, svoje pozicije, svojih navad itd. Spodbujeni smo k zaupanju, da nam je škofa poslal Bog, da je to njegov načrt. Spodbujeni smo k temu, da ga sprejmemo kot Jezusovega namestnika in naslednika apostolov, kot očeta, kot glavo skupnosti, kot steblo trte, ki povezuje mladike, skupnost Cerkve. V drugem berilu nas Janez vabi, da se ljubimo med seboj, če hočemo ostati v Bogu in v živem organizmu Cerkve. Povabljeni smo, da novo realnost celjske škofije skupaj z novim škofom sprejmemo z ljubeznijo, z odprtostjo, z zaupanjem, z odločitvijo, da želimo v tem telesu, ki dobiva novo glavo, sodelovati kot živi udje, sodelavci, ki želijo graditi krajevno cerkev.