9. maj 2021: 6. velikonočna nedelja (pripravil Luka Mihevc)

Drage sestre in dragi bratje!
   Na prvih straneh Svetega pisma beremo, da je človek prvič padel, ker je hotel biti kakor Bog. To ga je oddaljilo od Boga in spremenilo. Ne pa tudi izučilo. Človek vedno znova hoče biti kakor Bog. In posledice so vedno znova enake. Uničujoče.
   Človek ne more biti kakor Bog tako, kot si to najpogosteje predstavlja. Lahko pa je na drugačen način.
   Na zadnjih straneh Svetega pisma beremo, da je Bog ljubezen. To smo slišali danes v drugem berilu. Ljubezen je tisto, kar Boga najbolj označuje. Ljubezen nas zato lahko naredi najbolj podobne Bogu. Ker ljubimo ali ko ljubimo, smo kakor Bog. Smo mu najbližje. Pa tudi najbližje drug drugemu. In najbližje svojemu bistvu. Tudi pravila našega bivanja in medsebojnih odnosov, ki nam jih je izročil Bog v svojih zapovedih, izvirajo iz ljubezni in vodijo v ljubezen. Samo s to zavestjo jih lahko pravilno razumemo in izpolnjujemo. Ko so nekoč Jezusa vprašali, katera zapoved je največja, je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki« (Mt 22, 37-40). Ljubezen je torej »skupni imenovalec« vseh zapovedi in ključ za njihovo razumevanje. Apostol Janez je zapisal: »Ljubezen je to, da živimo po njegovih zapovedih. Zapoved – to ste slišali že od začetka – pa je to, da naj živimo v ljubezni« (2 Jn 6).
   In k temu nas danes vabi Jezus. »Ostaníte v moji ljubezni! Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni« (Jn 15, 9-10), pravi. In še bolj poudari: »To je moja zapoved, da se ljúbite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 15, 12). Učencem je že pred tem enkrat rekel: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!« (Jn 13, 34).
   In kako nas je Jezus ljubil? Tako, da je dal sebe za nas. »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15, 13), pravi. Ljubezen je darovanje sebe za druge. Ljubezen je darovanje sebe drugim. Ljubimo takrat, ko se darujemo drugim. Tako izpolnimo Božje zapovedi. In tako odgovorimo na Božjo ljubezen do nas.
   V naši škofiji se pripravljamo na škofovsko posvečenje novega škofa Maksimilijana, ki s svojim prihodom med nas odgovarja na Božjo ljubezen. Kakor nekoč apostol Peter, je tudi on slišal Jezusove besede: »Ali me ljubiš? Pasi moje ovce!« (prim. Jn 21, 15-17). In kakor nekoč apostol Peter, jih je tudi on slišal trikrat. Prvič, ko je bil kot mlad duhovnik poslan, da služi Božjemu ljudstvu v Župniji Zreče. Drugič, ko je bil po študiju v Rimu poslan za profesorja Svetega pisma na Teološko fakulteto. In tretjič, ko je poslan celjski škofiji, da bo v njej kot naslednik apostolov predstavljal Kristusa, Dobrega pastirja. Z vsakim odgovorom na Božjo ljubezen se je odpovedal dotedanjemu načinu življenja in stopil na novo pot, kamor ga je poklical Gospod. Lahko si predstavljamo, da je bilo zanj najtežje odgovoriti na Božjo ljubezen tretjič. Skoraj tako, kakor nekoč Abraham, je slišal: »Pojdi iz svoje dežele, iz svoje rodbine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal« (1 Mz 12, 1). Abraham je bil blagoslovljen, ker je odgovoril na Božjo ljubezen. In po njem so bili blagoslovljeni tudi drugi.
   Veselimo se blagoslova, ki ga bomo deležni po našem novem škofu Maksimilijanu, ki prihaja med nas, da bomo skupaj hodili za Gospodom in odgovarjali na njegovo ljubezen. Ter obrodili sadove, ki ostanejo.