Na Nedeljo Božje besede, 26. januarja 2025,  je škof Maksimilijan v celjski stolnici med sveto mašo ob 10h v službo bralca (lektorat) postavil bogoslovca 3. letnika Filipa Bezovnika (Župnija Mozirje) in Marka Antona Ramšaka (Župnija Prebold), kandidata za stalni diakonat g. Antona Horvata (Župnija Šentjur) in g. Branka Svetičiča (Družina Boga Očeta) ter kandidate iz nekaterih župnij:

Dragica Cverle (Nadžupnija Laško), Marko Dečman (Župnija Šmarje pri Jelšah), Andreja Dermol (Župnija Šoštanj), Jernej Godnik (Župnija Celje – sv. Danijel), Klemen Klemen (Župnija Šoštanj in Celje – sv. Danijel), Milan Pečnik (Župnija Ljubno ob Savinji), Karlina Praprotnik (Župnija Celje – sv. Danijel), Aleksandra Šmajgl (Župnija Zdole), Vesna Turnšek (Župnija Videm-Krško) in Cvetka Žlof (Župnija Velenje).

V službo mašnega pomočnika (akolitat) je postavil Mateja Pirnata iz Škofijske Karitas Celje.

Trije kandidati pa so bili v službo bralca postavljeni v Rimu v baziliki sv. Petra med sveto mašo, ki jo je na ta dan daroval sveti oče papež Frančišek: Darja Ferenčak (Župnija Brežice), Petra Kolšek (Nadžupnija Laško) in Bernardka Radej (Župnija Celje – sv. Danijel).

Škof Maksimilijan je v pridigi zbrane nagovoril:

Dragi sobratje duhovniki, spoštovano vodstvo bogoslovja, dragi diakoni, dragi bogoslovci, dragi kandidati za sprejem službe lektorja in službe akolita in še posebej vi, dragi bratje in sestre, ki ste se danes pridružili, tudi tisti iz župnij naših kandidatov. Vsi, ki ste tukaj zbrani na tem lepem slovesnem dogodku, iz srca pozdravljeni!

V duhu se nam pridružujejo tudi tisti, s katerimi smo povezani v Rimu pri Svetem Petru, ko sveti oče papež Frančišek prav sedaj podeljuje službo bralca kandidatom z vsega sveta, med njimi tudi trem iz naše škofije.

Svetopisemski odlomki, ki smo jih danes slišali, nam govorijo o tej veliki skrivnosti službe, Cerkve in naše vere. Na nek način so prava kateheza o Božji besedi, ki bi jo morali vedno znova slišati, se pri njej vedno znova ustavljati in jo premišljevati.

Najprej položim na srce vam, dragi kandidati, dragi bralci, da bi se k tej besedi tudi vi vedno znova vračali. Da ne bi osvojila samo vašega razuma, vaših misli in vaših ust, ampak predvsem vaše srce, da bi se vas dotaknila. Ko beremo Božjo besedo, nam ta najprej odpira oči, da lahko v njej spoznavamo svoje življenje in svoje mesto, ki ga imamo pred Bogom – da smo njegovi ljubljeni in njegovi izvoljeni.

Potem pa nas Božja beseda obrača tudi k našim bratom in sestram. Ko se prepoznamo kot ljubljeni Božji otroci, v nas rasteta tudi želja in ljubezen, da bi tem bratom in sestram pomagali in jim služili. Čeprav nas ti odnosi tolikokrat ranijo, čeprav smo tolikokrat tudi sami šibki, se zavedamo, da v naših odnosih ne želimo uveljaviti sebe, ampak želimo, da Bog vstopi v naše življenje, v naša občestva, v naša srca.

Tri velike odlomke Božje besede nam danes Cerkev daje v premišljevanje, da bi lahko globlje stopili v to skrivnost Božje besede in danes še posebej, da bi lahko razumeli ta dar službe, ki jo naši bratje in sestre danes sprejemajo po blagoslovu Cerkve.

Prvo berilo, ki smo ga slišali, je velika pesem o Božji besedi iz preroka Nehemija. Govori nam o tistem velikem prelomnem trenutku v zgodovini izvoljenega ljudstva, ko se je Izrael po dolgem času vrnil iz babilonskega izgnanstva. Iskali so tisto ključno, tisto najpomembnejše, kar jih bo spet postavilo nazaj kot ljudstvo in jih povezalo med seboj, kar jih bo utrdilo kot narod. Začeli so si graditi svoje hiše, postavljati tempelj, svetišče, oltar, iskali pa so še nekaj več, živo Božjo besedo. In ko so po čudežu, po Božji previdnosti ponovno našli zvitke Svetega Pisma, ki so ostali shranjeni skriti in ohranjeni kljub požigu in dolgem obdobju, ko jih človeška roka ni več jemala v roke in brala, je bil to zanje praznik, ki je spremenil njihovo življenje.

Kot smo slišali, je bilo vse ljudstvo zbrano na tisti dan, ko so slovesno spet postavili na stojalo Božjo besedo in s tem proglasili Boga kot tistega, ki edini vodi njihovo življenje. Prepevali so in jokali, besede so se jih dotaknile. Prepoznali so, da je Bog znova med njimi.

Še posebej je prav, da danes slišimo tisto vrstico, ki jo zapiše prerok Nehemija, ko pravi: Brali so po odstavkih in razlagali pomen, da so mogli razumeti, kar so brali. (Neh 8,8)

Bog nam govori zato, da bi ga razumeli. Bog želi, da bi ga razumeli in ga spoznali. Naš Bog ni samo nek silen Bog moči, ki mu bi bilo dovolj, da bi mu v strahu ali iz strahu služili ali hodili za njim in v neki slepi pokorščini sprejemali njegove besede in zapovedi. Ne, naš Bog želi, da bi ga razumeli, da bi ga prepoznali, da bi sprejeli Njegovo besedo, ki je namenjena prav našemu konkretnemu življenju.

Zato je prav, da Božjo besedo iščemo, da jo beremo, da jo skušamo razumeti, da jo beremo na način, da bi res prodrli tudi v tisto globljo resnico, ki nam jo sporoča.

Tudi začetek evangelija po Luku, ki smo ga danes slišali, nam govori prav o tem Božjem namenu, da bi Boga spoznali. Luka pravi, da so že mnogi pred njim poskušali zapisati, kar se je zgodilo med njimi ob Jezusu, vse od njegovega rojstva pa do vnebohoda. Da pa je zdaj sklenil, da bo vse zbral in tako razumljivo zapisal, da bo lahko dragi Teofil, ki mu je bilo to Pismo namenjeno, razumel. Ime Teofil pomeni od Boga ljubljeni ali Božji ljubljenec, kar je vsak izmed nas. Da bi torej mi lahko prepoznali resničnost, smiselnost in lepoto Jezusovega življenja. Da bi spoznali to njegovo zgodbo, da bi vedeli, v koga verujemo in kaj nam ta vera prinaša v življenje.

In tukaj sledi tisto drugo pomembno sporočilo prav za vas, dragi bralci, ki boste sprejeli to pomembno službo: Da Božjo besedo berete in jo oznanjate tako, da jo boste najprej vi razumeli, tako s srcem kakor z razumom. Da jo boste brali na način, da jo bodo ljudje lahko razumeli. Ljudje k bogoslužju prinesejo toliko svojih misli, svojih skrbi in svojih načrtov. Če jih tukaj pričaka beseda, prebrana in izgovorjena s srcem, se jih bo ta beseda dotaknila in bodo šli obogateni od svetega bogoslužja. Naj se ne dogaja, da bi zaradi vaše nepripravljenosti ali vašega malomarnega prebiranja Božje besede ljudje ostali lačni in prazni.

Drugo berilo iz Pisma apostola Pavla Korinčanom pa nam govori o Cerkvi, o tem skrivnostnem telesu, katerega del smo mi vsi. To je to veliko in centralno sporočilo, ki ga želi papež Frančišek ponovno obuditi in utrditi v naši Cerkvi v svetu s tem, ko je pred leti vse povabil, da stopimo na pot sinodalne prenove.

Sinodalna prenova ni nič drugega, kakor to, da bi se ponovno živo zavedali, kdo smo – da smo bili s krstom po Svetem Duhu vraščeni v to veliko telo Kristusa, ki živi med nami in v nas.

Da smo občestvo enega Telesa, da smo vsi enakopravni bratje in sestre. Da imamo vsi v tem Telesu svojo odgovorno in primarno nalogo, ki jo je prav v nas položil Gospod po daru Svetega Duha ob krstu in nam ga podarja po zakramentih, ki jih prejemamo in po teh zakramentih rastemo, se utrjujemo in postajamo vedno bolj to Božje telo. To ni samo naloga, to je predvsem velik dar. Da bi se lahko uresničilo tisto, kar je izrekel Jezusov predhodnik, Janez Krstnik, ko je zaključeval svoje delo: On mora rasti, jaz pa se manjšati.

To naj bi se dogajalo v tem občestvu Cerkve, ko v nas raste Kristusovo telo, novo življenje. Ko lahko izročamo vsak svoje talente, svoje sposobnosti, pa čeprav so na videz še tako skromni, pa vendarle so prav tisti, ki jih to občestvo Cerkve danes potrebuje. Ko lahko to svobodno izročamo Bogu na oltar, s tem postajamo tudi mi vedno bolj svobodni, vedno bolj odrešeni, vedno bolj na nek način prazni samega sebe in bolj polni Boga in njegovih darov.

In tisto tretje pomembno, kar nam danes Božja beseda govori po evangeljskem odlomku, ki smo ga slišali, je, ko nam Bog razkrije tisto največjo in najglobljo resnico o Božji besedi: Božja beseda je Božji sin sam. Danes se je to pismo izpolnilo. Ta “danes” v Svetem Pismu in v naši veri ni nekaj, kar mi danes poznamo pod to besedo v smislu danes je danes, jutri bo jutri, včeraj je bilo včeraj.

V Bogu namreč ni omejenega časa in prostora, Bog je vedno v polnosti navzoč. Tisto, kar živi v času, smo mi.

In kadarkoli mi odpremo svoje, svoj razum, svoj pogled, kadarkoli z ljubeznijo in vero sprejmemo to Božjo besedo s tem, kar v tistem trenutku premoremo, se zgodi in se dogaja ta danes.

Ta danes se uresničuje ne vedno na naš način in z našo močjo, ampak z močjo Svetega Duha, Boga samega. Bog je tisti, ki spreminja naša srca, ki spreminja naše življenje. Da bi k tej Božji besedi vedno znova pristopali v tej zavesti, da je danes, da je tukaj in sedaj. Da bi nam zato Božja beseda postala nekaj vsakdanjega in domačega.

K temu nas na preprost način vedno znova spodbuja tudi sveti oče Frančišek: Nosite vedno s seboj to drobno knjižico Svetega Pisma ali pa vsaj črko, zapisano kakor podobico, besedo, ki jo daste v žep, v denarnico, da vas spominja in prebuja iz skrbi vsakdanjosti, ko si mislimo, kako smo sami, kako je vse odvisno samo od nas. Da bi lahko prepoznali, da je On v tistem trenutku sredi med nami. On je naša moč, moč, ki spreminja naše življenje.

Dragi kandidati, danes so naše molitve namenjene še posebej vam, da bi postajali s to Besedo vedno bolj domači, vedno bolj osebni. Da bi si jo tudi doma, v najlepšem kotičku vašega doma, postavili kot tisto ljubečo Božjo podobo, v katero se želite vedno znova ozirati. Kot tisto Besedo, ki v resnici bere vas same. Ko beremo Sveto Pismo, Bog sam prebira nas ter nam odkriva in odpira pogled in srce zanj, za nas same in za svet okoli nas.

Obred, po katerem boste danes v imenu Cerkve sprejeli to službo bralca in službo mašnega pomočnika, pravi:

Bog Oče je po svojem Sinu, ki je postal človek Jezus Kristus, izvršil in razodel skrivnost odrešenja. Ko nam je vse razodel, je svoji Cerkvi zaupal nalogo oznanjevanja evangelija vsemu stvarstvu. Vi boste postali bralci, to je glasniki Božje besede in boste pomagali izpolnjevati to veliko nalogo. Prevzeli boste v Božjem ljudstvu posebno službo, določeni boste za službo vere, ki raste iz Božje besede.

V bogoslužnih zborih boste brali Božjo besedo, otroke in odrasle boste poučevali v veri in jih pripravljali na vreden prejem zakramentov. Veselo oznanilo odrešenja boste oznanjali ljudem, ki ga še ne poznajo. Na ta način in z vašo pomočjo bodo ljudje lahko spoznali Boga Očeta in njegovega Sina Jezusa Kristusa, ki nam ga je poslal, da bi dosegli večno življenje. Ko boste drugim oznanjali Božjo besedo, bodite poslušni Svetemu Duhu, da besedo sami sprejmete, jo premišljujete, po njej živite, da vas bo ta beseda vedno znova prenavljala in delala Božje otroke. Amen.

Fotografije: Jože Potrpin