V dneh pred 1. novembrom in dnevom spomina vernih rajnih je celjski škof Maksimilijan Matjaž skupaj z generalnim vikarjem dekanom g. Rokom Metličarjem obiskal nekatere kraje tragičnih pobojev v celjski škofiji, na predvečer praznika vseh svetih pa je v Laškem daroval sv. mašo za vse žrtve državljanske vojne in revolucije.
Na naših tleh, kjer so bili po drugi svetovni vojni zločinsko pobiti številni sinovi in hčere slovenskega naroda in mnogi drugi, ima samo Celje z okolico evidentiranih okrog 30 grobišč.
V sredo popoldne smo molili ob križu na Golovcu, na Teharjah in v Košnici pri Celju. Protitankovski jarki na Celjskem so bili ob koncu druge svetovne vojne napolnjeni z umorjenimi. Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so nekateri lokalni prebivalci vedeli zanje. Molitev na ozemlju nekdanjega taborišča na Teharjah, kraju neizmernega trpljenja tolikih tam mučenih in od tam odpeljanih v smrt v druge kraje, vselej zaznamuje obiskovalca. V oktobru je bila tu že spominska slovesnost, tudi 2. novembra so na tem kraju darovali sveto mašo.
S farani sv. Cecilije in patri kapucini je škof Maksimiljan v sredo molil še v soteski morišča v Košnici. Pred izkopavanjem v jeseni 2016 se je govorilo, da so tu zakopani umorjeni celjski meščani, med izkopavanjem pa so ugotovili, da gre pretežno za hrvaške domobrane in ustaše. Takrat so na območju “Košnice 3” odkrili cca. 300 trupel, ocenjujejo pa, da je vseh skupaj (vključno s Košnico 1 in 2) zakopanih tam okoli 600 umorjenih.
Fotografije: FB Župnija Celje sv. Cecilija
V četrtek 31. 10. 2024 se je obisk grobišč in morišč začel v Mostecu pri Dobovi. S farani okoliških župnij, duhovniki in redovnicami je škof molil ob križu na vogalu njive, ki z bogato simboliko posejanega žita naznanja smrt semena – setev za življenje. V bližini tega mesta je leta 2020 komisija za prikrita grobišča v Sloveniji izkopala trupla doslej 139 žrtev ter ugotovila, da so žrtve glede na skupine, nekatere oblečene, obute, gole, nekatere pa še vedno zavezane z žicami okrog okostja roke. Ugotovljeno je bilo, da je med žrtvami tudi veliko žensk in otrok, tako slovenskega kot hrvaškega porekla. Posmrtne ostanke izkopanih žrtev so premestili v Maribor, kjer so bili pokopani v skupni grobnici, ostala izkopavanja žrtev se bodo morala še nadaljevati.
Fotografije: Arhiv Škofije Celje
Naslednji obisk je bil na jasi ob gozdu nad Brnico (Stari Hrastnik). Na tem mestu je bilo postavljeno razpelo in spominska tabla v čast žrtvam. Napis na spomeniku nam odstre del vsebine tega kraja trpljenja:
NA TEM HRIBU LEŽI NA TISOČE VOJAKOV SLOVENSKE DOMOBRANSKE VOJSKE, NAD STO SLOVENSKIH DEKLET IN ŽENA, OD ANGLEŽEV IZ VETRINJA VRNJENIH, S TEHARIJ PRIPELJANIH, OD KOMUNISTOV POBITIH JUNIJA 1945 IN VEČ TISOČ VOJAKOV KRALJEVE VOJSKE V DOMOVINI IN HRVAŠKE VOJSKE. VSEM NAJ DA BOG VEČNI MIR IN POKOJ.
Pretresljivo je bilo nepričakovano srečanje s sestro misijonarja Petra Opeke in hčerko Alojza Opeke, ki se je rešil prav iz tega morišča, gospo Ljubo Opeka Semik. V teh dneh je skupaj z možem Carlosom prvič na obisku Slovenije. Izpolnila se ji je njena dolgoletna želja, da obišče Slovenijo in poljubi svojo rodno zemljo, napojeno s tolikim trpljenjem njenih prednikov. »Med vožnjo iz Benetk proti Ljubljani sem od veselja in sreče jokala vso pot. Sestre so mi pripovedovale, da ima Slovenija gore, morje in da je zelo zelena.«
Z diakonom Mihaelom Hildom, dekanom Srečkom Hrenom in trboveljskim župnikom Matejem Dečman smo molili pri kapelici ob morišču pri Mariji Reki, ob cesti Prebold – Trbovlje. Na tem kraju so tudi domačini z župnikom Srečkom Hrenom v nedeljo 27. oktobra po maši na Mariji Reki molili za vse tu umorjene po koncu druge svetovne. Predvidevajo da je bilo približno 2500 slovenskih in hrvaških civilistov ter vojnih ujetnikov aretiranih slovenskih domačinov iz Zagorja, Hrastnika, okolice Žalca, Prebolda in Celja, konec julija 1945, odpeljanih v Trbovlje v kaznilnico Forti, od tod pa na morišče v Marijo Reko.
Ob 17:00 je bila molitev s farani iz Laškega in okolice pri kapelici v Hudi jami: ob 18.00 pa je bila v svetišču sv. Martina v Laškem sv. maša. Škof Maksimilijan nas je v nagovoru spomnil, da stojimo na tem svetem kraju trpljenja, ki skupaj z drugimi kraji slovenske zemlje deli kruto usodo oblasti teme in človeškega greha. Krvaveče rane še niso zaceljene, saj se še premnogim odreka pravica do spoštljivega spomina in dostojnega groba.
Z mašno daritvijo se spominjamo tolikih, ko so bili po vojni nasilno umorjeni in so padli v zemljo kot pšenična zrna. Njihov spomin oblivamo z našo ljubeznijo, z Gospodovo daritvijo, z Jagnjetovo krvjo, ki umiva greh sveta. Ob prebrani Božji besedi iz Knjige razodetja smo povabljeni, da se tudi sami v tišini zaustavimo in se vprašamo: »Ti, ki so oblečeni v bela oblačila, kdo so in od kod so prišli?« In odgovoril sem mu: »Moj Gospod, ti veš.« Rekel mi je: »To so tisti, ki so prišli iz velike bridkosti in so oprali svoja oblačila ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo.« (Raz 7,13-14)
Da bi našli prostor – ne samo v spoštljivih in urejenih grobovih, ampak v našem spominu, v naši zavesti, v našem življenju; da bi lahko postali ustvarjalni, navdihujoči del našega življenja. Njihova žrtev postaja humus novega življenja. Tako verujemo in upamo.
Fotografije: Arhiv Škofije Celje
Na večini krajev molitve, ki so bila za tolike morišča, smo se v molitvi spominjali vseh tudi v Litanijah slovenskih mučencev:
Gospod, usmili se!
Kristus, usmili se!
Gospod, usmili se!
Kristus, sliši nas!
Kristus, usliši nas!
Slovenski mučenec, blaženi Lojze Grozde, prosi za nas!
Slovenska mučenca, Božji služabnik Lambert Ehrlich in bogoslovec Viktor Rojic
Slovenski mučenec, Božji služabnik Danijel Halas
Slovenski mučenec, Božji služabnik Filip Terčelj
Slovenski mučenec, Božji služabnik Izidor Završnik
Slovenski mučenci, duhovniki, redovniki, redovnice in bogoslovci
Slovenski mučenci, medvojne žrtve iz knjige Črne bukve in iz drugih zapisov
Slovenski mučenci iz knjige Palme mučeništva
Slovenski mučenci, ki ste na Vetrinjskem polju upali na rešitev in bili zvijačno vrnjeni v Jugoslavijo
Slovenski mučenci, ki ste bili kruto mučeni v koncentracijskem taborišču Šentvid nad Ljubljano
Slovenski mučenci, ki ste bili pobiti pri Macesnovi gorici v Kočevskem Rogu
Slovenski mučenci, ki ste bili nečloveško mučeni v koncentracijskem taborišču Teharje
Slovenski mučenci, majhni otroci, ki ste bili v taborišču Teharje puščeni na soncu, da vas je izčrpalo do smrti
Slovenski mučenci, ki ste bili v taboriščih mučeni in nato umorjeni
Slovenski mučenci, vrženi v rudniške rove in zazidani v Hudi jami pri Laškem
Slovenski mučenci, pobiti v rudniških rovih pri Hrastniku
Slovenski mučenci, pobiti v tankovskih jarkih pri Dobovi
Slovenski mučenci, pobiti in zagrebeni v tankovske jarke na Celjskem
Slovenski mučenci, ki ste bili pometani v kraška brezna ali na druga skrita mesta
Slovenski mučenci, očetje in matere, sinovi in hčere, ki ste bili mučeni, a niste umirali s sovraštvom v srcu
Slovenski mučenec (ime/priimek) …
Vsi slovenski mučenci, ki ste bili za krščanske vrednote in ljubezen do domovine med in po 2. svetovni vojni mučeni in so vam bila na najbolj grozovit način odvzeta življenja.
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, prizanesi nam, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usliši nas, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas!
MOLIMO: Bog naš Oče in Stvarnik vseh ljudi, premnogi slovenski mučenci živijo v svetlobi Tvoje navzočnosti. Dneve ali ure so se pripravljali na smrt z molitvijo in s kesanjem, mnogi so v zadnjih trenutkih klicali “Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo.”; umirali so svetniško, v posvečujoči milosti. Po naši molitvi in priprošnji v nebesih prosijo za naše potrebe in potrebe slovenskega naroda. Z gorečo molitvijo jih sprejemamo nazaj v živo občestvo naših bratov in sester in Te prosimo, da se razlije na nas in našo domovino duhovna moč milosti njihove daritve, po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Vsi naši pokojni bratje in sestre, vsi preizkušeni, ki vas je trpljenje, molitev in Božje usmiljenje prečistilo v sveti dar, prosite za nas!