»Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec« (Lk 14,26). Res je, gospod Franc, gre za eno najtežje razumljivih Jezusovih izjav, ki predramijo pozornost bralcev in poslušalcev ter pretresejo do obisti. Res pa je tudi, da je podobnih paradoksnih izjav v Svetem pismu veliko in gotovo niso napaka, ampak imajo poseben namen.

Tako npr. Jezus učencu, ki bi hotel prej še iti in pokopati svojega očeta, odvrne: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!« (Lk 9,60) Na prvi pogled se zdi, kot da se Jezus postavlja proti Božji zapovedi o spoštovanju staršev, ki je bila ena od osrednjih v Mojzesovi postavi (prim. 2 Mz 20,12).

Božje besede si ne morejo nasprotovati. Bog je lahko samo Bog ljubezni. Prva in druga zapoved sta temeljni zakon tako stare kot nove zaveze: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo« in »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (Mr 12,30).

Takšne izjave imajo globlji pomen, vendar pa danes potrebujejo dodatno razlago, ker smo precej oddaljeni od kulture in jezika, v katerem so tovrstne izjave nastale.

Najprej je treba upoštevati, da gre za semitski način izražanja, ki ima rad nasprotja, paralelizme, kontraste in nazorne prispodobe. Tako Jezus zelo radikalno pokaže npr. na usodnost pohujšanja: »Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš pohabljen v življenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v pekel, v neugasljivi ogenj« (Mr 9,43), ali pa na nujnost odločitve za ali proti Bogu: »Noben človek ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo prvega sovražil in drugega ljubil … Ne morete služiti Bogu in mamonu« (Lk 16,13)

Za podobno radikalno odločitev v pomembni zadevi gre v Jezusovem izreku, ki ga navaja bralec. Pri tem je treba upoštevati tudi evangelistovo opombo, ki stoji pred tem: »Z njim so potovale velike množice.« Jezus ve, da mu verjetno marsikdo v množici ne sledi iz pravega razloga, da je bolj navdušen nad njegovimi čudeži in slavo kot pa nad njim in Božjim kraljestvom, ki ga oznanja. Zato jih postavi pred preizkušnjo. Hoditi za Jezusom ni sprehod. Odločitev za Boga je temeljna človekova odločitev, na kateri so utemeljeni vsi ostali odnosi.

»Sovražiti« tukaj ne pomeni nekega negativnega čustva, ampak kaže na radikalnost ljubezni, na zahtevo po postavitvi Boga na prvo mesto v življenju.

Zato lahko besedo »sovražiti« v sodobnih prevodih opišemo tudi z izrazom »dajati prednost« ali »manj ljubiti«. Res pa je, da ljubezen do Boga ne izključuje nobene prave ljubezni, temveč jo vključuje oziroma prečiščuje.