V celjski škofiji je v sredo, 4. septembra 2019, potekal Pastoralni tečaj z naslovom Pastorala birmancev, njihovih staršev in botrov. Izhodišče razmišljanj zbranih (okoli 60 duhovnikov, redovnikov in laiških sodelavk in sodelavcev v pastorali) sta bila referata Matevža Mehleta in Marka Weilgunya.
Prvi je kot voditelj Urada za mlade spregovoril o svojem pogledu na dogajanje okoli birme, podelil svoje izkušnje dela z birmanci, botri in starši in dejal, da je za mlade, ki se pripravljajo na prejem zakramenta birme zelo pomembno, da se čutijo sprejete, slišane, da se nekdo osebno zanima zanje in da v pripravo na birmo stopajo z občutkom svobodne odločitve. Želel bi si, da okoli birme kot konca nekega obdobja raje ustvarimo okolje, ki bo podpiralo proces rasti v veri, v kateri bo birma pomembna postaja in vrata v nadaljevanje tega procesa.
Marko Weilguny je spregovoril kot oče, birmanski boter in aktiven kristjan. Podelil je spomine na svoje otroštvo, ki mu je oblikovalo pozitiven odnos do župnijske skupnosti, do duhovnikov, do vere. Imel je birmanskega botra, ki se je zanimal zanj, mu dajal zgled in ga spremljal na poti odraščanja brez da bi mu vsiljeval svoj življenjski model.Takšen boter želi biti tudi sam – dostopen, povezan z birmancem, opora v iskanju.
Referatoma je sledil kratek pogovor po skupinah in nato s predavateljema. Kot pomembna se je v pogovoru izpostavila skrb za graditev občestva, ki naj ne bo samo odgovornost duhovnikov, ampak tudi drugih članov župnijskih skupnosti – da bi gradili tako okolje, kjer bo mlad človek čutil, da je osebno sprejet, da je komu mar zanj, da ga nekdo potrebuje in da je življenje v veri praznovanje in veselje.
