Škofijska karitas Celje je v četrtek, 14.3. 2024 pripravila svoj letni plenum, ki je potekal v celjskem Domu sv. Jožefa. Vodilo letošnjega zbora je bilo iz Pisma apostola Pavla Rimljanom: »Ne daj se premagati hudemu, temveč premagaj húdo z dobrim.« (Rim 12,21)

Poročilo o dogodku najdete ✍️v prispevku in 📸fotogaleriji Jožeta Potrpina.

Srečanje se je začelo v župnijski cerkvi sv. Jožefa z molitvijo križevega pota.

Ob koncu molitve je škof Maksimilijan zbrane nagovoril ob geslu srečanja. Ta poziv apostola Pavla se dotika prastarega temeljnega človekovega vprašanja: Kako premagati zlo, ki se vsepovsod vedno znova pojavlja? Naše človeško delo dobrega se včasih zdi kot kaplja v morju vpričo tolikega zla in hudega, ki se vedno znova kaže v svetu. Tako v naši okolici kot tudi v nas samih. Čeprav ne želimo zla, ga velikokrat tudi storimo.

Premagujte hudo z dobrim!

Že od začetka sveta je Bog želel človeku položiti na srce pomoč, da bi lahko premagal hudo z dobrim.

Kako se premaga hudo z dobrim? Kaj vse človek poskuša in naredi, ko želi nekaj slabega premagati?

Škof je opisal tri različne načine, ki pa niso vsi enako uspešni.

1. Moč: Včasih se nam zdi, da bomo s silo obvarovali dobro, pa to ne uspe. Rodi se kvečjemu prepir, kdo bo zmagal in kdo bo močnejši. Tudi če nam kdaj z močjo uspe premagati slabo, se to slabo vedno znova vrne.

2. Beseda. Bog je človeku dal zapovedi, da bi se vedno znova spominjal njegovih besed življenja. Z modrostjo in besedo pogosto želimo premagati slabo, da bi zmagalo dobro. Velikokrat se zatekamo k temu načinu, ko vidimo, kako nesmiselno je zlo, kako nesmiselni so naši prepiri in želimo z besedo, s svojim trudom pregovoriti ali spraviti k pameti človeka, ki se utaplja v hudem, pa to ne gre.

3. Ljubezen. To je način, ki ga še posebej kontempliramo v postnem času, tudi ob molitvi križevega pota. Z ljubeznijo, ki popolnoma vstopi v slabo z vsem, kar je. Tako postane del tega slabega, nase prevzame vse zlo in stisko. Kot pravi veliki prerok Izaija: On je odvzel naše slabosti in odnesel naše bolezni. (Mr 8,17) To je skrivnost ljubezni, v katero vedno znova stopamo. Ko se zavedamo, da so naše človeške moči in odločitve le prvi korak. Naslednji korak je naša volja, naša ljubezen, naša vera, da je dobro močnejše od zla. Kar pa to našo moč dopolni, je Božji blagoslov, Božja milost, ki jo sprejemamo v svoje življenje.

V tem nas želi okrepiti postni čas in praznovanje velike noči. Da bi se čutili vedno bolj poklicane odpirati se Svetemu Duhu, sprejemati od njega to novo življenje, ki nam je dano pri svetem krstu. To novo dostojanstvo, ki ni zasluga naših kreposti in moči, ampak je Božji dar, podarjen z zastonjsko Božjo ljubeznijo, katero častimo v molitvi križevega pota.

Škof je nagovor sklenil z željo, »da bi s to odprtostjo Svetemu Duhu in s hvaležnostjo Gospodu, da smete biti orodje ljubezni, orodje dobrega v tem svetu, svoje plemenito poslanstvo tudi nadaljevali.«

Fotografije: Jože Potrpin

Delite prispevek s prijatelji!