V Cerkvi na Slovenskem, posebej v mariborski in v ljubljanski nadškofiji, še vedno močno odmeva odstop ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa in mariborskega nadškofa dr. Marjana Turnška. Čeprav je na finančni zlom družb, ki so bile povezane z mariborsko nadškofijo vplivalo veliko dejavnikov, sta oba pastirja krajevnih Cerkva prevzela moralno odgovornost in na vabilo papeža Frančiška sprejela odstop od nadškofovske službe.
Škofje, duhovniki in verniki, ki smo z bolečino v srcu sprejeli to dogajanje, smo zato v molitvi, v veri in ljubezni še bolj povezani z obema nadškofoma, ki sta v svoji odstopni izjavi povedala, da sprejemata svoj del odgovornosti; svojo krivdo za nastali položaj obžalujeta in se vsem prizadetim iskreno opravičujeta. Odstop sprejemata v pokorščini sv. očetu in v iskreni želji, da bi njun odstop pripomogel k razčiščenju in k bolj uspešnemu reševanju nastalega položaja in bi Cerkev v Sloveniji z novima nadškofoma bolj neobremenjeno nadaljevala svoje odrešenjsko poslanstvo.
Obema nadškofoma se zahvaljujemo za zvesto hojo po stopinjah Jezusa Kristusa Dobrega Pastirja in Usmiljenega Samarijana, še posebej za njuno pričevanje zvestobe in pokorščine Petrovemu nasledniku, ko sta sprejela križ odpovedi pastirski službi z željo, da bi ta preizkušnja pomenila nov začetek in omogočila prenovo in duhovno pomlad Cerkve v naši domovini.
Bog daj, da bi se tudi v tem tragičnem dogajanju uresničevala modrost apostola Pavla, da tistim, ki Boga ljubijo vse pripomore k dobremu (prim. Rim 8,28). To je tudi naloga apostolskega administratorja mariborske nadškofije, ki mi jo je zaupal sv. oče in se v duhu cerkvenih navodil uresničuje v prizadevanju, da skupaj z duhovniki in verniki mariborske nadškofije pripravljamo pot novemu nadškofu in z združenimi močmi poskrbimo, da se kljub moralnim in materialnim posledicam finančnega poloma, kolikor je mogoče usklajeno nadaljuje redno dušnopastirsko delo, še posebej v teh dneh, ko vstopamo v novo šolsko, veroučno in pastoralno leto, ki je milostni trenutek, izziv in vabilo škofom, duhovnikom, redovnikom ter vsem sodelavcem in sodelavkam za Božje kraljestvo.
Naj se zato v celjski škofiji, v mariborski metropoliji in v Cerkvi na Slovenskem v vsej polnosti uresničuje temeljna podoba Cerkve, ki jo srečamo že v apostolski dobi, ko so bili Jezusovi učenci zbrani v molitvi, skupaj z Marijo Jezusovo Materjo, v pričakovanju Svetega Duha (prim. Apd 1,14).
Hvala vam, sobratje duhovniki, redovniki, diakoni, bogoslovci, sestre redovnice, vsi verniki celjske škofije in vsi, ki v srcu dobro mislite, za povezanost v molitvi ter za pričevanje zvestobe in edinosti. Vsi smo povabljeni, da v osebnih in v skupnih molitvah molimo za Cerkev, za sv. očeta in za nova pastirja mariborske in ljubljanske nadškofije. V tem času darujmo sv. maše za nova nadškofa v skladu z bogoslužnimi pravili (Rimski misal, str. 769). Posebej vabim molitvene skupine in duhovna gibanja, da se vključijo v to dogajanje in s svojo molitvijo pomagajo reševati nastale razmere. Tako bo v duhu navodil krovnega dokumenta naše pastoralne prenove »Pridite in poglejte« Cerkev v naši domovini kljub vsem preizkušnjam postajala vedno bolj živo občestvo, ko bodo njeni člani z novo apostolsko gorečnostjo vabili brate in sestre k osebni veri, k osebnemu srečanju s Kristusom kot Odrešenikom človeka, da bi se lahko drug drugemu darovali v ljubezni (prim. PIP 59).
+dr. Stanislav Lipovšek,
celjski škof