»V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.« (Jn 1,1)

V luči sprejemanja in dojemanja Besede smo letošnjo počitniško duhovno obnovo celjski bogoslovci Filip, Mark in Tadej, skupaj z g. Janezom Kozincem, vodjo propedevtičnega letnika in g. Maksimilijanom Matjažem, celjskim škofom, od nedelje do torka preživeli v Domu duhovnih vaj v Libojah. Po krajšem premoru smo se ponovno zbrali in si ob prijetnem sončnem zahodu najprej podelili nekaj besed o našem doživljanju preteklega študijskega leta, kaj nas je v tem času nagovorilo, spremljalo, zaznamovalo, spreminjalo, naučilo … Ker človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od vsake besede, ki prihaja od Boga (prim. Mt 4,4), smo si te dni vzeli čas tudi za premišljevanje Božje besede. S svojimi uvodi sta nas oba voditelja vpeljala v globlje razmišljanje pomena Besede, ki jo spregovori Bog v Svetem Pismu. Predvsem smo spoznavali, da moramo ob Besedi hoditi, iskati, se razvijati in krepiti, da lahko mi postanemo prostor za rast Boga in rast naše duhovnosti.

»V spominu mi ostajajo predvsem misli škofa, da je Beseda kot oseba, saj jo lahko spoznavam le takrat, kadar jo vzljubim, sprejmem in z njo živim. In, da je največje hrepenenje človeka to, da bi bil sprejet, ljubljen. Biti ljubljen je Božje delo. Všeč mi je bilo razmišljanje o spoznanju, kdaj sem v svojem življenju konkretno doživel moč Besede.« (Tadej)

»To, kar je prežemalo to duhovno obnovo, je bila Božja Beseda. Skupaj smo odkrivali, kako deluje v vsakem izmed nas, kako jo poslušati ter kako ji slediti z vsem srcem.« (Filip)

Da bi napravili nekaj dobrega tudi za naše telo, predvsem pa za krepitev povezanosti med seboj, smo se skupaj odpravili na krajši pohod na Šmohor. Dobra ura hoda nas je vodila mimo koče na Šmohorju do cerkve sv. Mohorja in Fortunata, kjer nam je tamkajšnji ključar pokazal notranjost in ob tem povedal še kakšno znamenitost te cerkve.

»Pohod je bil prijeten čas, kjer smo se lahko sprehodili in ob tem uživali lepote stvarstva. Hkrati je pa to bil prijeten čas za sproščene pogovore.« (Filip)

Zadnji večer smo sklenili s skupno molitvijo pred Najsvetejšim, ki smo jo tudi sami pripravili. Z našimi talenti, ki nam jih je podaril On, smo vse skupaj še glasbeno obogatili in se prepustili Svetemu Duhu, naj nas vodi in pripelje v skrivnost Božje bližine.

»Res je bilo lepo, da smo lahko slavljenje pripravili vsi skupaj, da je vsak prispeval nekaj svojega. Izbira pesmi, kitara, klaviatura, petje, zahvale, izpostavitev. Skupaj v miru in molitvi, pred Njim, od katerega vse te zmožnosti prejemamo.« (Mark)

To kratko, a notranje precej bogato duhovno obnovo, smo s sveto mašo sklenili v Baziliki Matere Božje v Petrovčah. Hvaležni za vsak doživet trenutek v teh dneh, se že potihoma veselimo novih skupnih poti v naslednjem študijskem letu, ki prihaja.

Tadej

Fotografije: arhiv Škofije Celje